Roman

od darovanja so različni. Prvi je, da se
njihov osebni sistem vrednot ne ujema
s poslanstvom neprofitne organizacije,
na primer pomoč okuženim z aidsom.
Naslednji je kriza poslovanja v določeni
družbi, ko ne morejo več izpolnjevati svoje
donatorske vloge. Krivda pa je lahko tudi na
strani organizacij: dvomi in nejasnosti pri
zbiranju sredstev, neprofesionalen pristop
zbiralcev sredstev, pomanjkanje osebnega
stika.
Učinkovito pridobivanje sredstev
Neprofitne organizacije si žele pridobiti
čim več finančnih sredstev, zato pri več
darovalcih zbirajo tudi manjše prispevke.
Tako zmanjšujejo odvisnost od vladnih
institucij in širijo krog potencialnih
uporabnikov. Darovalci so lahko slučajni
ali institucionalizirani, ki so vključeni v
proces odločanja ali imajo v organizaciji
celo osrednjo vlogo. Organizacije skušajo
pritegniti darovalce z obveščanjem o
svojih načrtih in programih, z zahvalami
za prejeta darila, organizacijo občasnih
srečanj, vključevanjem darovalcev v upravne
odbore.
Nabiranje sredstev je dolgotrajen proces,
ki zahteva veliko vztrajnosti. Najpreprostejše
razmerje poteka neposredno med darovalci
in prejemniki, posredniško vlogo pa
lahko odigrajo fundacije, ki zgolj zbirajo
sredstva in jih porazdeljujejo neprofitnim
organizacijam, ki opravljajo določeno
družbeno koristno dejavnost.
Sredstva lahko pridobivajo tudi na
javnih razpisih, vendar je težko vnaprej
napovedovati, kdaj bodo posamezni razpisi
objavljeni, zato je tudi težje pripraviti
akcijski plan. Za takšne razpise je treba
pripraviti kar zahtevno dokumentacijo in
o poteku programa podrobno vsebinsko in
finančno poročati.
Nemške in ameriške izkušnje
V poletni šoli v ameriškem Minneapolisu
in v Nemčiji sem imela priložnost videti
številne neprofitne organizacije in razlike v
njihovem delovanju NVO. Naš cilj je bil, da
si ogledamo čim več organizacij, naberemo
čim več informacij, s katerimi bi lahko
izboljšali stanje v Sloveniji, saj je poslanstvo
organizacij, da pomagajo človeku v stiski,
vnašajo spremembe v življenje posameznika
in družbe.
Vsem so skupne težave z zbiranjem
sredstev, ki ga manjše organizacije čutijo še
bolj. V Nemčiji imajo tako imenovani sistem
dežnika: manjše organizacije se, da lažje
pridejo do sredstev, pridružujejo programom
šestih velikih vrst, kamor na primer sodijo
verske in ekološke organizacije. V ZDA pa
imajo večje, že uveljavljene organizacije
izrazito prednost pri dodeljevanju državnih
sredstev.
V Nemčiji je zelo pogost način
pridobivanja sredstev z individualnimi
prispevki. Organizacije razpošiljajo
preproste položnice s svojim naslovom in
tekočim računom ter praznim okencem za
vpis zneska, ki ga bo posameznik doniral.
Pri nas pa…
Pomanjkanje denarnih sredstev pa je v
Sloveniji še hujša težava, in predvsem zato
je pri nas občutno premalo neprofitnih
organizacij. Sklepam, da država nima dovolj
sredstev in tudi posluha, da bi bolj podprla
njihovo delovanje. Velik problem je tudi
pomanjkanje prostorov za njihov delo.
Pri nas so tudi postopki pri pisanju
prošenj za donacije precej zamudni.
Organizacija mora natančno opisati namen,
za katerega potrebujejo sredstva, nadalje
aktivnosti, ki jih bo opravljala, utemeljiti,
zakaj so te aktivnosti pomembne, kakšne
premike pričakuje na tem področju…
Da je v Sloveniji občutno premalo
neprofitnih organizacij, se lepo pokaže
prav v Zasavju. Naša regija spada med
najrevnejše v državi, kar pomeni, da v njej
živi ogromno ljudi, ki potrebujejo pomoč,
a je pogosto ne dobijo. Glavna težava je,
seveda, pomanjkanje finančnih virov.
Potrebujemo ljudi, ki se bodo znali
boriti, ki bodo znali prepričati, ki bodo
delo opravljali s srcem. In zavest, da med
nami živijo ljudje, ki potrebujejo pomoč
in spodbudo. Potrebujemo prostovoljce,
ki bodo z ljubeznijo delali v neprofitnih
organizacijah, ki jim bodo plemenita dejanja
bolj pomembna kot pa denar. Potrebujemo
bolj socialno in po meri človeka urejeno
državo.
Cesarju, kar je cesarjevega
Države se, predvsem zaradi načelne
podpore neprofitnim organizacijam in ker
te delujejo v javnem interesu, odpovedujejo
delu prihodkov od davkov. Društva, verske
skupnosti, javni in zasebni skladi in zavodi,
ustanovljeni za ekološke, humanitarne,
dobrodelne in druge nepridobitne namene,
invalidska podjetja, javni zavodi… so
oproščeni davka na dobiček pravnih oseb.
Društva so dolžna obračunati davek na
dobiček le od svoje pridobitne dejavnosti,
zato obračun ne vključuje donacij in drugih
prihodkov za opravljanje nepridobitne
dejavnosti.
Pri davku na dodano vrednost zakon
določa oprostitve v javnem interesu,
kamor sodijo socialno varstvene storitve,
storitve dobrodelnih organizacij, povezanih
z varstvom otrok in mladostnikov,
predšolska vzgoja, šolsko in univerzitetno
izobraževanje, storitve povezane s športom
ali športno vzgojo in kulturne storitve, ki
jih pripravljajo javni zavodi ali priznane
kulturne institucije.
Pri dohodnini pa so pomembne zlasti
olajšave za plačane prostovoljne denarne
prispevke in vrednost daril v naravi za
humanitarne, kulturne, izobraževalne,
znanstvene, raziskovalne, ekološke in
religiozne namene ter za prispevke
invalidskim organizacijam.
Kako se financirajo pri nas in kako na tujem • stran 29