Roman

Ameriška razglednica
Marija Režun
Kaj znajo
Američani bolje?
New York, New York, želim postati del njega… je o New Yorku kot mestu
neštetih priložnosti, mestu neizpolnjenih želja, pel Frank Sinatra.
In tako smo se tudi študenti četrtega letnika Pravne fakultete v Ljubljani
podali z brniškega letališča v Kolumbovo deželo. Pogledat, kaj delajo tam
čez lužo. Najprej v Sinatrov New York, nato skozi Stewardove philadelphijske
ulice do Bushevega Washingtona. Spremljala sta nas profesorja Štiblar in
Podobnik, nosilca predmetov mednarodni ekonomski odnosi, mednarodno
bančništvo in mednarodno gospodarsko pravo. Gruče štiridesetih radovednih
študentov pač ni pametno šestnajst dni pustiti same.
V New Yorku smo si ogledali ves
Manhattan, Empire State Building,
Chinatown, Harlem, Liberty Island, Ellis
Island, palačo Organizacije združenih
narodov, kjer smo obiskali tamkajšnjo
slovensko misijo, odvetniško pisarno
Seward & Kissel, Columbia University Law
School… Podobno bogat je bil program tudi
v Philadelphiji in Washingtonu, kjer smo
med drugim obiskali slovensko ambasado
in si ogledali Belo hišo, kongresno palačo,
Pentagon, Svetovno banko in monetarni
sklad.
Amerika : Slovenija
Združene države Amerike sodijo med
gospodarsko najbolj razvite države, pri njih
se lahko precej tega naučimo, hkrati pa bi
se morali prevzema nekaterih stvari bati.
Gospodarska menjava med državama je
v prid Slovenije, ki je lani na ameriški trg
izvozila za dobrih 70 milijonov tolarjev
izdelkov, od tam pa uvozila za pol manj
blaga. Polovični delež v izvozu predstavljajo
tdravila, sledijo pa jim pohištvo, steklo,
jeklo. Na uvozni strani prednjačijo stroji in
strojna oprema, računalniki ter elektronska
integrirana vezja.
Diego, taksist brez državljanstva
Povprečni delavec v Združenih državah
je ilegalni priseljenec, ki dela na črno.
Z zaslužkom se ne more pohvaliti, saj
praktično živi od napitnin. Mogoče je tudi
to vzrok, da so taksisti, natakarji in drugi
mogoče včasih že celo preveč prijazni.
Belci praktično ne delajo kot receptorji,
taksisti, natakarji, blagajniki. Ta dela
opravljajo hispanci, črnci in Kitajci, ki zelo
slabo govorijo angleško ali pa sploh ne.
Presenetilo nas je, da so cene izdelkov v
trgovinah zelo slabo označene ali pa ji sploh
ni, v nobenem primeru pa ne vsebujejo
davka. Tako te na blagajni čaka račun,
ki je za desetino višji od pričakovanega.
Davčna stopnja je namreč za vse izdelke
in storitve enaka: znaša 8,5 odstotka. Na
trgih, kjer vse poteka brez računov, pa
davka ne obračunava nihče, cene pa so zelo
raztegljive. Z vztrajnim pogajanjem je cene
možno znižati tudi za 70 odstotkov.
Dežela ogromnih razlik
Socialni prepad je velikanski: od revežev,
ki te na vsakem vogalu prosijo za pomoč, pa
vse do bogatih vil na Peti aveniji, ki v svojem
bohotenju govore, da njenim lastnikom ne
manjka ničesar. Bogati živijo razsipno, zanje
je vse zabava in igra obračanja denarja. In
v New Yorku ga lahko zapravijo. Od blišča
modnih trgovin, gledališč, igralnic se ti
lahko pošteno zvrti. Na drugi strani pa
beda in boj za preživetje brezdomcev in
veččlanskih družin na robu preživetja, ki
so jih polne črnske četrti Bronxa, kjer so
kazniva dejanja glavni vir preživetja.
Zaradi visokega standarda nekaterih so
izdelki in storitve zelo dragi. Pizza stane
tri tisoč tolarjev, jabolko dvesto tolarjev,
za ogled mesta z Empire State Buildinga je
treba plačati več kot tri tisočake. Združene
države pač niso kraj, kamor bi prišli
nakupovat. O cenah nepremičnin v New
Yorku, na Manhattnu, pa raje ne govorim,
Kaj znajo Američani bolje? • stran 26
Times Square, velemestni magnet z gledališkim
Broadwayem, košarkarskim Madison square
gardenom in popularno MTV
saj si jih ne morejo privoščiti niti znana
imena iz estradnega sveta.
Zmaga kapitala nad delom
Do delavcev so Združene države krute.
V Sloveniji smo lahko veseli, da imamo
delovno-pravno zakonodajo, ki je do
zaposlenih neprimerno bolj zaščitniška.
Naš Zakon o delovnih razmerjih, na
primer, ščiti zaposlene v primeru stečaja,
saj imajo prednostno pravico do zaposlitve
pri novem delodajalcu, delavcem v