Roman

More documents

Recommendations

Info

Eneskaizem in Laibachh Katra Hribar Avantgarda ali komerciala? Delovanje gibanja Neue Slowenische Kunst lahko razumemo le, če poznamo pogoje umetniškega ustvarjanja in izražanja v totalitarnih sistemih. Gibanje se je prvič pojavilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v času ujetosti kulture in umetnosti v kontekst državnega interesa in ideologije, ko so umetniki lahko izbirali med dvema alternativama – umik v intimo osebnega umetniškega izražanja ali pa neposredna družbenokritična ustvarjalnost, ki se je norčevala iz vseh totalitarizmov, vključno z domačim “ponesrečenim” socializmom. Ti družbenokritični umetniki so na področju tedanje Jugoslavije predstavljali alternativno kulturno sceno, del katere so bile tudi različne umetniške skupine, ki so delovale na glasbenem, likovnem in igralskem področju in so se združile v gibanje Neue Slowenische Kunst. Gibanje se je ohranilo tudi v obdobju kapitalizma – kot kritik vsega globalnega in kapitalnega. Vzvišeno nad bushevsko Ameriko, Evropsko unijo in slovenskim medijskim ter političnim prostorom. V totalitarnih sistemih je bila umetnost podrejena politiki, bila je v njeni službi, a je imela hkrati centralno mesto v državi. Bila je vseprisotna. Umetnost v totalitarnih sistemih je imela tri pomembne funkcije: prikazovala je slavo in zmagoslavje režima (izdelovanje gigantskih objektov, ki so prikazovali moč politične oblasti), bila je javna prireditev in del vsakdanjega življenja (estetika postane množična, množica estetizirana), imela pa je tudi vzgojno in propagandno funkcijo (v glave ljudi je ubijala nov režim – kipi so postali nacionalne čitanke na prostem, radio je umetnost prinesel v vsak dom…). Totalitarizem in umetnost Ker je imela umetnost v totalitarnih sistemih osrednje mesto, so bili tudi umetniki integrirani v družbo, saj so bili oni tisti, ki so ljudem razlagali umetnost in so morali biti zato tudi sami vključeni v množico. Prevladujoči umetniški motivi so bili kolektivnost, množičnost, veličina, trdnost, ponos, nacionalno prebujenje, priviligiran motiv je bil človek – delavec. Izpostavljala se je nova umetnost, slikanje novega sveta, a vse skupaj je spominjalo na ponavljanje starih vzorov. Kljub temu, da so si totalitarni sistemi podvrgli umetnost, so še vedno obstajali avtorji, ki so ustvarjali državnokritično umetnost – to so bili člani umetniških avantgard, predvsem futuristi, ki so se pojavili v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Italiji in so bili vzorniki vsem kasnejšim umetniškim avantgardam (dadaizem, kubizem, konstruktivizem, nadrealizem in ekspresionizem), ki so se kot družbenokritična gibanja pojavila v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ta gibanja kritizirajo obstoječo (meščansko) družbo in dotedanje umetniške smeri. Menijo, da je umetnost področje, kjer je umetnik genij in je hkrati politično aktiven, umetnost pa ni več ločena od drugih sfer družbe, ampak je življenjska praksa. Svet po meri avantgardistov je svet, kjer na umetnika ne deluje nobena zunanja prisila, pač pa je on tisti, ki s svojim delovanjem vpliva na politično, kulturno in socialno dogajanje v državi. NSK – od gibanja do države Gibanje NSK je bilo ustanovljeno leta 1984, danes pa ga sestavljajo skupina Laibach, ki skrbi za glasbo in je ideološki ustanovitelj gibanja, slikarska skupina Irwin, Kozmokinetični Kabinet Noordung (nekdanji Rdeči Pilot in še pred tem Gledališče Sester Scipion Nasice), ki predstavlja duhovni del gibanja, ter Novi Kolektivizem in Oddelek za čisto in praktično filozofijo. Del gibanja so tudi mnoga „fleksibilna“ združenja in skupine, ki se NSK-ju pridružijo le pri določenih projektih. Gibanje je bilo (in je še vedno) odraz mišljenja ter medijskega izražanja članov, njihova provokativna in inovativna dela pa so se nanašala na kritiko političnih in družbenih razmer v tedanji Jugoslaviji. Eno leto po osamosvojitvi Slovenije je gibanje NSK najavilo preobrazbo iz gibanja oziroma organizacije v državo, kar so dokončno potrdili leta 1994, ko so začeli izdajati svoje potne liste. NSK je država, ki ne priznava geografskih mej, pač pa le časovne – je umeščena v času, ne pa na zemljevidu. NSK je leta 1993 za neodvisno državo razglasilo mesto Berlin, 20. novembra 1995 pa je sledila razglasitev NSK države Sarajevo. Ustanovni organi NSK države pa kritičnega pogleda na politične in socialne razmere niso izgubili niti z nastankom Republike Slovenije. Vedno novi državljani so delovali pod okriljem NSK države in s svojim ustvarjanjem kritizirali slovensko politiko, njeno nemoč na socialnih področjih ter njeno podredljivost globalnim nacionalnim združenjem (na primer Evropski uniji in zvezi NATO). Njihov kriticizem se je tekom časa omilil, njihove puščice so postale bolj tope, ideje, izražene v njihovih delih, pa so čedalje bolj kritizirale družbo kot celoto in niso bile več uperjene le na posamezne akterje – njihovi pozivi in nasveti danes letijo na množico in maso. Mi smo pa od tam doma: Laibach Laibach (glasbena zasedba je nastala 1. junija 1980 v Trbovljah – na dan obletnice upora trboveljskih rudarjev proti Organizaciji jugoslovanskih nacionalistov) so v Sloveniji in na območju širše Jugoslavije zasloveli s koncertom, ki ga nikoli ni bilo. Leta 1982 bi morali nastopiti v trboveljskem Delavskem domu, a jim je oblast, zaradi spornega imena skupine, Avantgarda ali komerciala? • stran 34
neprimernih besedil pesmi in podob na reklamnih plakatih, nastop prepovedala. Kmalu po dnevu prepovedanega koncerta se je razprava o (ne)primernosti njihovega obstoja in samopromoviranja pojavila tudi v časopisih znotraj slovenskega kulturnega prostora, na primer v Mladini in Delu. Po neuspelem koncertu v „domačih logih“ se je skupina odpravila osvajat Ljubljano, kasneje tudi večja mesta bivše Jugoslavije, leta 1983 pa je sledila prva evropska turneja. Leta 1990, ko so že osvojili dobršen del evropske in ameriške publike ter po izidu enajstih albumov, so se Laibach končno odločili, zedinili ter nastopili v domačih „Rdečih revirjih“ – tokrat so nastopili v stari trboveljski termoelektrarni in bili sprejeti bistveno bolje kot pred osmimi leti. O vdaji slovenskih politikov (le-ti so se ponovno »spuntali« leta 2004) v gonji proti Laibachu pa lahko govorimo šele od leta 1997 dalje, ko je skupina s Slovenskim filharmoničnim orkestrom odprla Evropski mesec kulture. Ko pa so se domači publiki končno vsaj malo priljubili, so si znova privoščili „kiks“ – govor Petra Mlakarja s prižnice v majhni cerkvi nad Zasavjem junija 2003 je bil po mnenju mnogih preveč fašistično oziroma nacistično obarvan, govornik pa je obenem še za odtenek preveč simpatiziral s hudičem in z njegovimi zemeljskimi odposlanci. Kaj zasedba Laibach pripravlja ob izidu novega albuma Volk, pa zaenkrat še ne vemo. V več kot dvajsetletnem obdobju je skupina Laibach izdala 20 albumov in oblikovala glasbo za 15 gledaliških predstav. O njih je bilo napisanih že veliko časopisnih člankov, glasbenih recenzij in tudi nekaj pravih pravcatih knjig – Laibach domišljijo Slovencev burijo že od rojstva, njihovo provokativno vedenje mnogim cefra živce, v drugih pa budi simpatijo. Da pa se še ne mislijo upokojiti, so dokazali s koncertno turnejo po Ameriki ter s tožbami proti Ministrstvu za kulturo, ki jim je (po njihovem mnenju neupravičeno) znižalo ustvarjalski proračun ter tako nakazalo, da bojna sekira med zasedbo Laibach in državnim vodstvom še ni v celoti zakopana. Več kot glasba? Laibachovci ustvarjajo na glasbenem in tudi na mnogih drugih področjih – delujejo na kulturnem, političnem in socialnem področju. Njihovega delovanja se je prijelo ime Laibach Kunst. Rotar o Laibach Kunst pravi, da je princip zavestnega odrekanja osebnega okusa, je svobodno razosebljanje, dobrovoljno prevzemanje neke ideologije ter umetnost brez miselne in ustvarjalne svobode, brez pravice do dvoma, je umetnost, ki ponikne v skupinski total(itar)ni super ego. Laibach Kunst je enaka umetnosti v totalitarnih režimih. Simpatiziranje s fašizmom in z nacizmom, ki ga skupini še vedno očita mnogo ljudi, lahko razumemo kot parodiranje teh dveh totalitarizmov ali pa kot opomin na čas, ko svoboda posameznika ni bila pravica, podeljena ob rojstvu. Umetniško izražanje skupine Laibach temelji na prikazovanju travmatičnega soočanja totalitarizma in umetnosti – njihovi koncerti so vzorec, ki prikazuje totalitarizem: propaganda, imidž, kretnje teles, obrazna mimika in besedila nam omogočajo popolno vživetje v javni shod v času katerega od totalitarizmov. Člani zasedbe Laibach so idealisti iz rudarskih logov, ki so uspeli v širnem svetu. Bili so zaničevani, preganjani, obsojani, a so se vrnili. Zmagoslavno. Z bliščem. Svetovno znani. A vendarle so Laibach skupina, ki se je v 26 letih delovanja močno spremenila – ostrina njihovih besedil se je omehčala, postali so manj napadalni in manj provokativni, ne nazadnje pa so dobršen del svojega imidža prodali svetu in se skomercializirali. A če tega ne bi storili, bi bili danes le ena izmed skupin, ki so jim v obdobju socializma prepovedovali koncerte in jih razglašali za sovražnike države. In kam gredo Laibach in NSK zdaj? Meni zelo ljubo sliko prihodnosti gibanja NSK sta spisala Maja Megla in Ali H. Žerdin, ki sta svojo domišljijo razbohotila v ideji, da Nskajevcem Fiedel Castro po smrti v oporoki zapusti Kubo, kjer zgradijo državo NSK z Nskajevsko družbeno ureditvijo. Nskaizem preplavi svet, zlomi kapitalizem in povozi komunizem. Bog se odloči, da je raj na Zemlji vzpostavljen, zapahne svoje duri, jim slavnostno izroči ključ in se jim pridruži. Zasedba Laibach je 23. oktobra letos na glasbeno tržišče poslala nov album z naslovom Volk. Na albumu najdemo priredbe himen evropskih in svetovnih držav, med njimi je tudi himna države NSK. Vse pesmi na albumu temeljijo na pravih himnah različnih držav – tako na himnah, s katerimi se države predstavljajo danes, kot na himnah, ki niso več v »uporabi«. Zasedba je želela album premierno predstaviti na treh koncertih v trboveljskem delavskem domu, a so nastopi zaradi bolezni v zasedbi odpadli. Zveste oboževalce, ki jih je dogodek zelo užalostil, so Laibachi potolažiti s tradicionalno pozdravno zabavo v koči na Kumu. Gostje so v znak sprave veselo srkali vino, ki je bilo shranjeno v steklenicah z etiketo, ki jo je krasil znak skupine Laibach. Laibachovci se v kratkem odpravljajo na evropsko turnejo, ki jo nameravajo zaključiti do konca tega leta. Nato pa obljubljajo ponoven poizkus izvedbe koncerta v domačih logih. Ali jim bo uspelo držati besedo, bomo videli predvidoma v začetku prihodnjega leta. foto Mute Records/Laibach Avantgarda ali komerciala? • stran 35
Page 1 and 2: Poštnina plačana pri pošti 1410
Page 3 and 4: Uvodnik Novo leto bo v marsičem re
Page 5 and 6: Smer: odprto, moderno Zasavje Osnov
Page 7 and 8: Vizijo, v kateri so strnjeni razvoj
Page 9 and 10: oblikovanje in vzdrževanje podatko
Page 11 and 12: Lokalne volitve Jure Nagode Narod s
Page 13 and 14: foto Jure Nagode Čas za spremembe.
Page 15 and 16: Pametne tekstilije Predstojnik Odde
Page 17 and 18: Teden podjetništva Staša Baloh Pl
Page 19 and 20: Na začetku je bilo malo težko, pr
Page 21 and 22: Ratko Blažič Simon Pangeršič Bl
Page 23 and 24: Pam Welsby Pam Welsby ima že več
Page 25 and 26: srečujejo, imajo najbolj kritičen
Page 27 and 28: primeru bolezni pripada bolniški d
Page 29 and 30: od darovanja so različni. Prvi je,
Page 31 and 32: Rada pridem v Šent. Tu lahko počn
Page 33: začetku sicer skromna, tudi komuna
Page 37 and 38: foto Roman Rozina Rok Rappl pred st
Page 39 and 40: foto Roman Rozina Psihološki profi

Roman

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?