Roman

Zasavski zakon
Rosanda Žagar
Na koncu
nekega obdobja
Leta 2000 je bil sprejet Zakon o postopnem zapiranju rudnikov Trbovlje in
Hrastnik, ki je predvidel tudi določena sredstva za razvojno preoblikovanje
zasavske regije. Do njih so bile upravičene občine, podjetja in ustanove
tako imenovane interesne regije Zasavje, ki je ob treh občinah črnega revirja
obsegala še območje Laškega, Litije, Radeč in Šmartnega pri Litiji.
Lani je bilo v Zasavju že doseženo precej visoko politično soglasje o
tem, da je smiselno podaljšati veljavnost zakona, vendar predlog nikoli ni
prišel na poslanske mize, saj je prevladalo mnenje vladne službe za lokalno
samoupravo in regionalni razvoj, da bo Zasavje deležno podobne pomoči v
okviru sistemskih rešitev izenačevanja razvitosti slovenskih regij.
Izvajanje programa se je začelo
leta 2001, kasneje pa je doživelo nekaj
popravkov. Osnovno pravilo je ves čas bilo,
da je programski odbor, ki so ga sestavljali
zasavski politiki in gospodarstveniki,
pripravil program ukrepov in letne izvedbene
načrte, ki jih je potrjevala vsakokratna vlada.
Za vodenje in koordinacijo aktivnosti je bil
zadolžen Regionalni center za razvoj.
Pravila igre
Program je bil vsa ta leta sestavljen iz
treh programskih sklopov oziroma ukrepov.
Prvi je bil namenjen ustvarjanju prostorskih
pogojev za razvoj novih dejavnosti, drugi
vzpostavljanju razvojne infrastrukture
za prestrukturiranje gospodarstva in
pospeševanju podjetništva, tretji pa
spodbujanju investicij v razvoj človeških
virov.
V celotnem obdobju 2001-2006 je bilo
za izvajanje vseh treh ukrepov iz državnega
proračuna namenjenih 4.816.029.334
tolarjev. Dejansko pa je bilo do letošnjega
leta – končnih podatkov za leto 2006 še ni
– porabljenih blizu 3,9 milijarde tolarjev ali
94 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev.
Najnižja realizacija je bila prvo leto, ko je
znašala slabih 89 odstotkov, najvišja pa leta
2002, ko je bila 97,6-odstotna.
Sredstva so se razdeljevala z javnimi
razpisi ali po dogovorjenih ključih med
občinami, pri izboru pa so se upoštevala
naprej pripravljena pravila.
Prostor
V prvih petih letih zasavskega zakona –
za letos dokončnih podatkov še ni – je bilo
v programskem sklopu urejanja prostora
realiziranih 1.508.494.044 tolarjev. S
pomočjo teh sredstev so občine uredile 31
hektarov industrijskih in obrtnih con, kjer
je po podatkih občinskih služb uresničenih
1007 novih zaposlitev.
Največ površin, blizu deset hektarov,
je bilo urejenih v občini Hrastnik, največ
zaposlitev pa je bilo uresničenih v Trbovljah,
kjer je bilo predvidenih 589 zaposlitev,
uresničenih pa jih je 415.
Poleg obrtnih con so bila sredstva v višini
desetih milijonov tolarjev namenjena tudi
pripravi Regionalne zasnove prostorskega
razvoja Zasavja.
Podjetništvo
Spodbujanju podjetništva je bilo v
preteklih letih namenjenih največ sredstev.
Izvajali so se trije projekti vzpostavljanja
in delovanja skupne regionalne razvojne
infrastrukture: za vzpostavitev in delovanje
regionalnega tehnološkega centra je bilo
porabljenih 295 milijonov tolarjev, 390
milijonov tolarjev za aktivnosti podjetniškega
inkubatorja, 120 pa za aktivnosti Centra za
razvoj turizma. Največ sredstev je bilo tako
vloženih v podjetniški inkubator, kjer je bilo
do konca lanskega leta vključenih osemnajst
podjetij s 94 zaposlenimi delavci. Ta je
dolgo deloval le v Trbovljah, v Gabrskem,
kasneje so bili urejeni še prostori v
Zagorju, letos pa sta se začeli gradnji novih
inkubatorjev v Hrastniku in Trbovljah. Z
njunim dokončanjem bo uresničen projekt
mrežnega inkubatorja, katerega cilj je bil,
da bi lahko vsakemu podjetniku ponudili
poslovne prostore v njegovi občini.
Drugi instrument je bil sofinanciranje
novih naložb in s tem povezano ustvarjanje
novih delovnih mest. Do vključno lanskega
leta je bilo realiziranih 860 milijonov tolarjev
ali dobrih 90 odstotkov razpoložljivega
denarja.
Ne upoštevajoč letošnje leto so podjetja
na razpise prijavile za skoraj enajst milijard
tolarjev naložb, podjetja pa so lahko prejela
do največ 55 odstotkov predračunske
vrednosti investicije. Podjetja so v prijavah
predvidela tudi število novih delovnih mest:
tako naj bi bilo v treh letih po koncu vseh
naložb ustvarjenih 642 delovnih mest, že
doslej pa je bilo realiziranih 577 zaposlitev,
kar pomeni, da bo številka precej presežena.
V sofinanciranih naložbah v letih 2001 in
2002, kjer so že znani končni učinki, je bilo
predvidenih 221 zaposlitev, dejansko pa jih
je bilo kar 381.
Ljudje
Na področju razvijanja človeških
sposobnosti je bilo največ sredstev
namenjenih pripravam in uresničevanju
kadrovskih strategij ter izobraževanju in
usposabljanju kadrov v podjetjih. Zbirni
podatki brez letošnjega leta povedo, da je bilo
za sofinanciranje teh aktivnosti porabljenih
skoraj 384 milijonov tolarjev, kar je slabih
84 odstotkov vseh razpisanih sredstev.
Tako se je kar 4370 zaposlenih udeležilo
različnih oblik in programov usposabljanja,
140 udeležencem pa so bile sofinancirane
šolnine za redno izobraževanje.
Najmlajši instrument je promocija regije,
ki se je izvajal od leta 2004, vsako leto pa je
bilo zanj namenjenih in v celoti porabljenih
40 milijonov tolarjev. Z njimi se je deloma
ali v celoti financiralo mednarodne
razvojne in podjetniške konference,
Na koncu nekega obdobja • stran 8