Roman

srečujejo, imajo najbolj kritičen odnos
do zavoda za zaposlovanje, ki jim pošilja
neustrezne kandidate in se pri iskanju
primernih premalo angažira.
Od svojih združenj ne pričakujejo, da
bodo vplivala na izboljševanje razmer na
trgu dela, kar daje vtis, da takšna situacija
posredno še najmanj zadeva delodajalce;
to še posebno velja za male delodajalce, ki
zaposlujejo ad hoc, pri čemer se zavedajo
svoje pozicije v delovno-pravnem odnosu.
Humanizirati odnose na delovnem
mestu
Na osnovi rezultatov ankete ugotavljamo
tudi, da je raven strokovnosti in izvajanja
kadrovske funkcije podjetij zaskrbljujoča,
kar še posebej velja za njihovo razvojno
raven in ozaveščenost o vlogi človeških
virov. Če delodajalci nimajo definiranih
kompetenc za sistematizirana delovna
mesta, podporne strukture, kakršna je tudi
naše razvojno partnerstvo, ne morejo o
pričakovanjih delodajalcev informirati
iskalcev zaposlitve in jih usmerjati
k rasti njihove konkurenčnosti na
trgu dela.
Iz odgovorov je
moč razbrati, da se
delodajalci, kadar
iščejo nove
s o d e l a v c e ,
še vedno
ISKALCI ZAPOSLITVE,
PONUDNIKI KADROV
Nujnost individualne pomoči
brezposelnim
Po našem mnenju bi bilo potrebno
interdisciplinarno proučiti potrebo
po uvedbi strokovnjakov za strokovno
izvajanje in podporo kadrovski funkciji v
tistih delovnih organizacijah, ki zaposlujejo
delavce. S tem bi uredili delovno-pravna
razmerja in vzpostavili skrbnejše upravljanje
s človeškim kapitalom, kar bi posledično
vplivalo tudi na trg dela in preglednejše
odnose med njegovimi ključnimi akterji.
Sistem učinkovitejšega komuniciranja
med delodajalci, podpornimi strukturami na
področju zaposlovanja in izobraževalnimi
organizacijami na vseh nivojih, bolj
fleksibilno sporočanje o potrebah na
področju človeških virov in kvalitetne
informacij, ki definirajo kompetence
delovnih mest za lažje prepoznavanje
manjkov na trgu dela, bi učinkoviteje
podpirali usmerjenost k cilju, da
postane Evropa do leta 2010
najbolj konkurenčno, dinamično
ter na znanju temelječe
gospodarstvo na svetu, ki
naj bi doseglo trajno
gospodarsko rast z
več ter boljšimi
delovnimi
m e s t i .
DELODAJALCI
VZAJEMNA IN
SKUPNA
BAZA PODATKOV
IZOBRAŽEVALNE
ORGANIZACIJE
je zelo pomembno, da bi imele vse pravne
in fizične osebe, ki zaposlujejo delavce,
ustrezno strokovno podporo za izvajanje
kadrovske funkcije.
Nadalje, delodajalci potrebujejo odprt in
pregleden trg dela, ki omogoča informacije
za navezovanje stikov brezposelnih oseb
in drugih iskalcev zaposlitve z delodajalci
in obratno. Zato predlagamo vzpostavitev
enotne vzajemne baze podatkov iskalcev
zaposlitve in prostih delovnih mest, vključno
z natančnejšo definicijo pričakovanih
kompetenc prostih delovnih mest, ki jo bodo
uporabljali tako iskalci zaposlitve kot tudi
delodajalci in izobraževalne organizacije.
Med akterji na trgu dela mora namreč
potekati ažurna izmenjava kvalitetnih
informacij o ponudbi in povpraševanju,
enako pomembno pa je spremljanje
informacij o potrebah na trgu dela in
prepoznavanje primanjkljajev pri iskalcih
zaposlitve. Tu imajo zelo pomembno vlogo
izobraževalne organizacije, ki morajo
zaznavati razlike in hitro organizirati
izvajanje takih programov usposabljanja in
izobraževanja, ki bodo odpravljali deficite
in izravnavali kompetence na trgu dela.
Tretji predlog pa je, da mora Zavod
Republike Slovenije za zaposlovanje postati
aktivni ponudnik zaposlitve za brezposelne
osebe. Tak mora nuditi učinkovitejšo
pomoč pri izravnavanju razlik med
ponujenimi kompetencami brezposelnih
oseb in pričakovanimi kompetencami
bodočih prostih delovnih mest. To pomeni,
da se zaposlitveni svetovalci usposobijo
za individualni svetovalni pristop in so
brezposelni osebi na razpolago in v
pomoč tudi pri navezovanju stikov z
delodajalci.
največkrat obračajo na zavod za
zaposlovanje, pri čemer si želijo njihovega
aktivnejšega pristopa. Do podobnih
ugotovitev so prišli tudi v hrastniški obrtni
zbornici, kjer so z delodajalci opravili še
dodatne intervjuje.
V partnerstvu Dnevni center Most
menimo, da je potrebno vzpostaviti in
omogočiti pot novi paradigmi odnosov
na delovnem mestu, ki bo zasnovana na
vzajemnem in sodelujočem odnosu med
upravljavci oziroma lastniki kapitala
na eni strani ter zaposlenimi na drugi.
Na družbeno odgovornem partnerskem
odnosu, ki humanizira odnose na delovnem
mestu in zagotavlja višjo raven kvalitete
delovnega življenja, kar bi bistveno vplivalo
tudi na urejenost trga dela in s tem kvaliteto
življenja prebivalcev nasploh.
Za uresničitev te dolgoročne strategije je
nujen tudi individualni svetovalni pristop na
področju pomoči brezposelnim, v katerem
je omogočeno prepoznavanje in sprotno
preverjanje poklicnih in s tem povezanih
izobraževalnih ciljev ter nadomeščanje
pomanjkljivih kompetenc brezposelnih
posameznikov s ciljanim izobraževanjem in
usposabljanjem.
Hitra izmenjava kvalitetnih informacij
Na teh osnovah smo v razvojnem
partnerstvu oblikovali tri predloge, ki smo
jih posredovali tudi Ministrstvu za delo,
družino in socialne zadeve.
Potrebno je doseči zavedanje
delodajalcev, da so zaposleni ključni
dejavnik stabilnosti in rasti podjetja. Zato
Uspeh prinaša individualni pristop • stran 25