Roman

Smer: odprto, moderno Zasavje
Osnovni cilj je oblikovati Zasavje
v odprto, prijazno in v širšem okolju
prepoznavno regijo, ki vsem prebivalcem
zagotavlja visoko kakovost življenja. Da
bi se gospodarsko hitreje razvijali, bomo
podpirali razvoj obstoječih podjetniških
jeder, vzpostavljali podporno infrastrukturo
za nastanek novih dejavnosti, pospeševali
podjetništvo, podpirali rast perspektivnih
tehnoloških in inovacijskih jeder in delovanje
izobraževalnih in razvojnih organizacij.
Pri tem se bomo naslonili predvsem na
ustvarjalne potenciale posameznikov, na
njihova znanja, veščine in zmogljivosti.
Med temeljne cilje sodita tudi izboljšanje
stanja v okolju in smotrna raba prostora.
Naravne danosti in biotsko pestrost bomo
ohranjali z okolju prijaznim kmetovanjem,
pri čemer je pomemben cilj tudi povečanje
podjetniške aktivnosti in števila delovnih
mest na podeželju.
Posebno skrb bomo namenili pripravi
ustreznih projektov, ki bodo konkurenčni
na razpisih za pridobitev strukturnih
sredstev, in usposabljanju vseh sodelujočih
v projektih. Ob dejstvu, da ima Slovenija v
tem programskem obdobju na razpolago več
evropskih sredstev, gre za ključna pogoja za
pridobivanje le-teh in najboljše jamstvo,
da bodo pridobljena sredstva učinkovito
porabljena, razvojni cilji regije pa tudi v
naslednjem obdobju doseženi.
Uspešni v preteklem obdobju
Razvojni program je v marsičem
nadaljevanje prejšnjega, saj izhaja iz analize
rezultatov izvajanja preteklega programa.
V nov program so vključeni številni ukrepi,
ki so izkazali za učinkovite, in tudi nekateri
neuresničeni projekti.
Prejšnji program je bil razdeljen na 55
podprogramov, med katerimi jih je kar 45 že
v celoti realiziranih ali pa se še uresničujejo.
Največ nerealiziranih podprogramov sodi
na področje dviga kakovosti življenja:
zmanjšalo se je število zdravnikov, varovana
stanovanja niso bila zgrajena, prav tako nista
bili ustanovljeni podjetniška gimnazija in
višja šola. Te naloge, ponovno ovrednotene
in z znanimi nosilci, so vključene v nov
regionalni razvojni program.
Vsi kazalci gospodarske uspešnosti – z
izjemo števila delovnih mest, ki se je znižalo
iz 12.171 na 11.007 – so pozitivni, kljub temu
pa se razvojni zaostanek regije ni zmanjšal,
saj je bila povprečna rast v Sloveniji še
višja. Ker proces prestrukturiranja še ni
zaključen in je regija je v razvojnem smislu
še vedno v slabšem položaju kot večina
drugih, je Svet zasavske regije je predlagal,
foto Roman Rozina
Letos je bil zgrajen podjetniški inkubator v Hrastniku, ki bo prve podjetnike
sprejel prihodnje leto
da bi bilo Zasavje upravičeno do večjega
obsega direktnih razvojnih vzpodbud. Te bi
omogočile nadaljevanje začetih projektov
in zmanjševanje razvojnega zaostanka.
Zasavje je z razpoložljivi sredstvi za
prestrukturiranje regije doseglo zelo dobre
rezultate, saj se bruto dodana vrednost na
zaposlenega že leta 2004 povečala na 4.865
tisoč tolarjev, planiran cilj pa je bil slabe 3,5
milijona tolarjev, urejenih je bilo trideset
hektarov industrijsko-obrtnih površin, s
pomočjo sredstev za razvoj podjetništva
in spodbujanje investicij je bilo ustvarjenih
okrog 1700 novih delovnih mest, 22 podjetij
je bilo vključenih v podjetniški inkubator,
stopnja povprečne letne brezposelnosti se
je znižala na lanskih 11,9 odstotka.
Za 730 milijonov evrov projektov
Regionalni razvojni program zasavske
regije za čas od 2007 do 2013 bo največ
pozornosti posvečal zmanjševanju
razvojnega zaostanka regije in izboljšanju
kakovosti življenja v njej. Prioritete so razvoj
gospodarstva, za kar bo namenjenih 30
odstotkov sredstev, 23 odstotkov sredstev
bo porabljenih za razvoj človeških virov in
podpornega okolja, največji, kar 35-odstotni
delež je namenjen razvoju infrastrukture, za
programe okolja in prostora bo porabljenih
sedem odstotkov vseh sredstev, za razvoj
podeželja in spodbujanje kmetijstva pa pet
odstotkov vseh sredstev.
Takšna struktura ne vključuje gradnje
predvidenega energetskega objekta v
Termoelektrarni Trbovlje. Gre za 280
milijonov evrov vredno naložbo, katere
uresničitev je odvisna predvsem od
državnega vodstva. V primeru uresničitve
tega zelo zahtevnega projekta bi se navedena
struktura bistveno spremenila, saj bi bilo
razvoju gospodarstva namenjenih kar 57
odstotkov vseh načrtovanih sredstev.
Skupna vrednost vseh projektov je
dobrih 730 milijonov evrov. 321 milijonov
evrov ali 44 odstotkov celotne vsote naj bi
v regijo priteklo iz državnega proračuna
in evropskih skladov, s šestimi odstotki
oziroma 40 milijoni evrov pa bodo projekte
sofinancirale občine. Druga polovica
sredstev bo iz različnih, predvsem zasebnih
virov, saj javno-zasebno partnerstvo
omogoča izvedbo več razvojnih projektov,
kot je bilo v preteklosti.
Finančna konstrukcija je približna, saj so
operativni programi za posamezne sklade
še v fazi usklajevanja. Predvidevamo pa, da
bo moč za projekte gospodarskega razvoja
pridobiti okrog 37 odstotkov sredstev iz
regionalnega strukturnega sklada, projekti
razvijanja človeških virov naj bi bili deležni
polovičnega sofinanciranja iz evropskega
socialnega sklada. Podoben naj bi bil delež
sofinanciranja infrastrukturnih objektov
iz regionalnega in kohezijskega sklada.
Okoljske in prostorske projekte naj bi
regionalni sklad sofinanciral v višini 45
odstotkov, najvišjega, kar 73-odstotnega
sofinanciranja iz evropskega kmetijskega
sklada, pa naj bi bili deležni projekti razvoja
podeželja.
Zmanjšati razvojni zaostanek regije
Uspešno izvajanje regionalnega
razvojnega programa je zelo odvisno od
razvitosti podpornega okolja. Predvidena
je ustanovitev gospodarskega središča
regije, krepitev ustanov za pospeševanje
Soustvarjamo odprto, moderno Zasavje • stran 5