Roman

More documents

Recommendations

Info

Zadnji brevir Rdeči Revir Kandidat naj bo Kako je že bilo z volitvami na Slovenskem? Sto in več let nazaj so bili k tej zadevi pripuščeni le plemeniti in imoviti. Nekakšni volilni biki svojega časa, ki so jim bile na razpolago dane vse krave na pašniku. Potem je morala rajnka avstrijska monarhija s stisnjenimi zobmi pustiti, da si bo narod pisal sodbo sam. In jo je kmalu pobral hudič, pri čemer si poznavalci niso enotni, kaj je bilo pri vsej stvari kura in kaj jajce, niti niso prepričani, da je jajce sploh kurje. Jih je z odra spodilo to, da je lahko zdaj vsak po svoje kokodajsal in se drenjal na vrh kupa gnoja, je treba to vzročno-posledično razmerje prekucniti na glavo ali pa takšnega razmerja sploh ni bilo. In smo zavili v čas jugoslovanske kraljevine, ki se je zgodbe lotila na drugem koncu, kot da bi prejšnjo gledali v zrcalu. Začeli so, osvobojeni avstrijskih spon, na široko, potem pa so ožili pravice, prepovedovali stranke, razveljavljali volilne rezultate in dajali na oklic diktature, če se jim računi niso izšli po njihovo. In potem se enkrat ni nič več nič izšlo in so šli na smetišče zgodovine. Za njimi je nastopila socialistična republika, kjer so strnili izkušnje, da so s strankami samo križi in težave, zato so jih takoj odložili v ropotarnico. Volitve so kljub temu ostale. Čeprav ljudstvo z njimi ni imelo kakšnega posebnega veselja, so našli načine, da so postale najbolj obiskovane predstave. Kot se zgodi po večkratnem pranju, se je tudi ta srajca razparala po vseh šivih, in Vidku je bilo treba sešiti novo. Voli, voli, voli, voli mene Vstopili smo v parlamentarno demokracijo. Začelo se je z besednim licitiranjem: prvi je ponudil samostojnost, drugi je ponudil samostojnost in dodal še bogato prihodnost, tretji je imel v osnovnem svežnju samostojnost in bogato prihodnost, za dobro vago pa je dodal še človekove pravice. In tako naprej in naprej, dokler niso vsi ponujali vsega, tako kot hipermarketi, ki so medtem osvojili vsako slovensko vas. Kardeljev Edi, ki je vedel, da sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična stranka, takrat ni bil več na seznamu priporočenega branja. In so naredili politiki naslednji korak. Zdaj niso ponujali več samo besed, ampak so zraven priložili še svinčnike in majice, najeli avtobuse, mazali palačinke, vrteli vola na ognju in v kozarce točili rujnega vina. Vse skupaj so pospremili zvoki takšne ali drugačne glasbe –kdor poje, slabo ne misli – in so bila volilna zborovanja, ki so šla dobro v ušesa in v želodce, potujoči cirkus in gasilska veselica hkrati. Stalnica njihovega prizadevanja pa so plakati. Zagorski poslanski kandidat Ivan Cankar je ohranil zanimiv podatek iz prvih splošnih volitev pred 99 leti. Svoji Štefki je napisal: Do sedaj smo razdelili 20 000 volivnih oglasov in pravkar sem naročil v tiskarni velike plakate, da bo vsaj za oko nekaj. Sedanji plakati takratne presegajo v barvitosti in formatu, predvsem pa so glave na njih iz leta v leto večje. Zahvala gre napredku grafične in tiskarske industrije in ne večanju odstotka vodenoglavcev med kandidati. Vsekakor je trend vse hvale vreden, saj so, kot je že precej let nazaj ugotovil Aleksandar Tijanić, prav na plakatih politiki najboljši: Enostavno jih je dorisati, zelo lahko jih je odstraniti, predvsem pa so ves čas tiho. Volilna smrt, predolgo se ne mudi ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta… Čeprav kandidati vlagajo vse več naporov v svoje predstave, čeprav so v tistem mesecu pripravljeni pobirati smeti in skakati s padali, da bi le njim na intimnem srečanju za kartonsko steno dahnili da, se ljudje volitev udeležujejo vse manj. Še dobro – dobrota je pač sirota – da nam v takšnih časih ne zmanjka kandidatov. In to je še posebej dobro v Zasavju, kjer je večina vsaj za približne rezultate vedela že takrat, ko niti datum volitev še ni bil znan. Kaj je torej zasavske volilne poražence gnalo v boj? Ali sta njih ljubezen in vera v stranko tako močna, da verjamejo, da jim bo vzvišeni naklonil moč, s kakršno je David premagal Goljata? Naj so za njim stokrat ponovili zarotitveni vzorec – Jaz pa prihajam k tebi v imenu Gospoda nad vojskami. Danes te bo izročil meni v roke, premagal te bom in ti vzel županski stol – ni delovalo. So si kot mučeniki v volilnem spopadu želeli kupiti vozovnico v nebeški paradiž? Da se bodo sprehajali po livadah in poljih in polegavali ob žuborečih studencih. Rože bodo cvetele okrog njih in vdihovali bodo njihov opojni vonj. Uživali bodo okusne jedi in izbrano sadje. V steklenih paviljonih jim bodo stregle deklice z velikimi črnimi očmi in prekrasnimi udi. Kljub uslugam, ki jim jih bodo izkazovale, bodo ohranile sramežljivost in večno devištvo. Ali pa so kot Abraham tiho verjeli, da bo gospodar zadnji trenutek zaustavil njihovo strumno korakanje v prepad. Da bodo zaslišali, kako jim bo angelski glasnik prenesel njegov glas: Ne steguj rok po županskem mestu. Kajti zdaj vem, da se me bojiš, in mi nisi odrekel moje želje. Kandidat naj bo • stran 38
foto <strong>Roman</strong> Rozina Psihološki profil poraženca Kaj se dogaja s kandidati, ki jim na čelu piše, da bodo izgubili, nam je zaupal Ivan Cankar, najbolj znani propadli kandidat, ki se mu je to primerilo 1907. leta. Ko si je poldrug mesec pred dnevom D ogledal volilni okraj, ki ga danes posedujejo občine Litija, Radeče in Zagorje, je vedel: Niti najmanjšega upanja ni, da bi mogel predreti, temveč bom moral hvaliti Boga, če dobim tisoč glasov. Čez dober teden se je popravil navzgor: Bolje je, nego sem mislil; zmage sicer sedaj ne moremo pričakovati, pač pa je mogoče, da pri prihodnjih volitvah prederemo. Še teden kasneje ga je zgrabila potrtost: Pojutrišnjem, v nedeljo, imam shode po zanikrnih vaških gnezdih; prav nič rad ne grem tja. Eh, Štefka, težko je biti kandidat, posebno če propadeš! – Mislim si že: teh petsto glasov bom dobil tako in tako, tudi če ne letam po deželi kakor norec. Med prvomajskim praznovanjem v Zagorju si je znova okrepil moralo in borbenega duha: Tamkajšnje preproste duše prav trdno verujejo, da bomo “mi” zmagali. Kar se tiče zmage, sicer “špatny” kaže, a osramotili se tudi ne bomo; zbrali bomo prav spodobno število glasov. In par dni pred volitvami je v pričakovanem porazu našel zrno zmage: 14. maja se me ne boš morala sramovati. Kakih 1000 glasov bom že dobil, za začetek čisto dovolj, če pomisliš, da so bili ti kraji doslej popolnoma farški in okuženi. Male skrivnosti velikih mojstrov Od Ivana se še ne gre posloviti, saj je naslednikom pustil nekaj imenitnih nasvetov – in precej očitno je, da so ga brali. Marsikaj novega se človek nauči; kar se mene tiče, sem se naučil pretiravati. Kmetom bom odpravil sploh vse davke, dal jim bom odpisati vse dolgove, doživeli bodo raj na zemlji, če me bodo volili. Če vsi lažejo, ne morem jaz edini govoriti resnice in bilo bi tudi neumno! Ob nasvetih pa nam je kot prvi propadli kandidat pustil tudi ženski princip, ki ga danes označuje publicizem, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska. Strahove in pričakovanja je zapisoval v pismih svoji Štefki. Ker je bila ta ves čas na Dunaju, niti ni mogla stati dovolj trdno in blizu za njim. Temu velja pripeti še spoznanje zadnjih volitev, da mora biti ženska ena sama, in da ni dovoljeno, da leži. Upati je, da bo propadli župan Pavle podrobno popisal te izkušnje, da se prihodnji rodovi ne bodo lovili na takšne limanice. Tudi po letošnjih županskih volitvah pa ostaja velika skrivnost, koliko glasov je potrebnih za zmago. Če zmagovalec poražencem pusti le drobtinice, se bodo vse do naslednjih volitev nanj lepile označbe o sporni higieni in manipuliranju, če pa zmagaš za dlako, te obmetavajo s povsem enakimi očitki, le podkrepijo jih še z molotovkami. Pri nas doma Za zasavske volitve velja, da so bile kot že katere pred njimi bolj kot ne dolgočasne. Ko je odbila prava ura, so sedeli trije možje v najboljših letih vsak v svojem razkošnem fotelju. Televizijski reflektorji so pregrevali vzdušje, ko jih je voditeljica pozvala, naj se predstavijo. Oseba A: Jaz sem župan imenitne zasavske občine. Oseba B: Jaz sem župan imenitne zasavske občine. Oseba C: Jaz sem župan imenitne zasavske občine. Opogumil se je prvi iz občinstva in skušal streti oreh z vprašanjem, če je župana strah nove odgovornosti. Oseba A: Že doslej sem bil župan in dobro vem, kaj me čaka. Oseba B: Že doslej sem bil župan in dobro vem, kaj me čaka. Oseba C: Že doslej sem bil župan in dobro vem, kaj me čaka. V publiki je završalo – težko bo pogoditi pravega. Naslednji spraševalec je bil zvit in jih je skušal prelisičiti z vprašanjem, kolikšno podporo so dobili na volitvah. Oseba A: Ogromno, saj je zame glasovalo več kot tri četrt volivcev. Oseba B: Ogromno, saj je zame glasovalo več kot tri četrt volivcev. Oseba C: Ogromno, saj je zame glasovalo več kot tri četrt volivcev. Napetost med publiko je rasla – kdo je pravi? – ko je padlo vprašanje, ali bodo županstvo opravljali poklicno. Oseba A: Ker sem tudi poslanec v državnem zboru, bom županoval nepoklicno. Oseba B: Ker sem tudi poslanec v državnem zboru, bom županoval nepoklicno. Oseba C: Ker sem tudi poslanec v državnem zboru, bom županoval nepoklicno. Pričakovanje je doseglo vrhunec, zato je voditeljica – takoj po oglasih – najavila rezultate. Oseba A: Moje ime je Bogdan Barovič in sem župan občine Trbovlje. Oseba B: Moje ime je Matjaž Švagan in sem župan občine Zagorje. Oseba C: Moje ime je Miran Jerič in sem župan občine Hrastnik. Kandidat naj bo • stran 39
Page 1 and 2: Poštnina plačana pri pošti 1410
Page 3 and 4: Uvodnik Novo leto bo v marsičem re
Page 5 and 6: Smer: odprto, moderno Zasavje Osnov
Page 7 and 8: Vizijo, v kateri so strnjeni razvoj
Page 9 and 10: oblikovanje in vzdrževanje podatko
Page 11 and 12: Lokalne volitve Jure Nagode Narod s
Page 13 and 14: foto Jure Nagode Čas za spremembe.
Page 15 and 16: Pametne tekstilije Predstojnik Odde
Page 17 and 18: Teden podjetništva Staša Baloh Pl
Page 19 and 20: Na začetku je bilo malo težko, pr
Page 21 and 22: Ratko Blažič Simon Pangeršič Bl
Page 23 and 24: Pam Welsby Pam Welsby ima že več
Page 25 and 26: srečujejo, imajo najbolj kritičen
Page 27 and 28: primeru bolezni pripada bolniški d
Page 29 and 30: od darovanja so različni. Prvi je,
Page 31 and 32: Rada pridem v Šent. Tu lahko počn
Page 33 and 34: začetku sicer skromna, tudi komuna
Page 35 and 36: neprimernih besedil pesmi in podob
Page 37: foto Roman Rozina Rok Rappl pred st

Roman

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?