Celotna številka - Planinski Vestnik

More documents

Recommendations

Info

20 4-2007 »Saj« je popustil. Mala je sedela na šopu ostre trave, ki je rasel med prodom, in tiščala od vznemirjenja tresoči ročici pri tleh. Kakor da bi imela pokritega ptička in se bala, da bi ji pobegnil. Pobožal jo je po rjavih laskih in ji pokimal. Počasi je razprla dlani in pokazala svoj mali zaklad. Cvet, ki ga je zopet dosegel veter, je prestrašeno vztrepetal. »Tak je kot zajček, a ne?« ga je pobožala po cvetnih listkih, prekritih z nežnimi sivimi dlačicami. Oči so ji žarele v velikem pričakovanju. Da je odkrila nekaj tako neverjetnega, nenavadnega. »Albin, lepo te prosim. Pazi vendar na otroka! Saj bi nas lahko še zaprli, če bi ga odtrgala.« Sklonila se je in jo postavila na noge. »Pretiravaš, draga Neva«. Jezno ga je pogledala. Nekaj močnejših sunkov vetra je prekinilo mali spor. Zasmejala se je in hčerino roko položila v očetovo. »Pojdimo.« Stekla sta proti parkirišču pod hotelom, ki je spominjal na iz betona ulito planšarijo, pod katero je utripal napis: Seven Lakes Bellevue. Zaslišal se je ropot in po cesti so prihrumeli mulci na štirikolesnikih. Na križišču so nekoliko postali, ko pa se je prvi odločil za ozko, v skalni breg vrezano vozno pot proti grebenski škrbini, so se takoj za njim pognali še ostali. Kolesa so z lahkoto grizla v breg in po slabi minuti so dosegli vrh Štapc in izginili za rob. Hrumenje je potihnilo. Nikogar več ni bilo videti. Zdaj, ali nikoli! Sklonila se je, da bi si zavezala čevelj. Razpletla je vezalko in si jo še enkrat zavezala … Tretji prizor Terensko vozilo je zapeljalo na prostorno parkirišče, ki je bilo natrpano do zadnjega kotička. Redar v fluorescentnem jopiču je dedka usmeril proti nasprotnemu koncu, kjer je bil dovoz na zgornjo parkirno galerijo. »Danes je pa res veliko ljudi. Glej, da se me boš držal! Nočem, da se mi zgubiš v tej gneči«, je babica požugala vnuku na zadnjem sedežu. Izstopili so in ko se je dedek prepričal, da je avto dobro zaklenjen, sestopili po stopnicah in se zlili z množico. Ta se je valila mimo trinadstropnega hotela s prostorno razgledno teraso. Pijača je morala biti na njej pregrešno draga, sodeč po redkih gostih, ki so se v udobnih ležalnikih nastavljali krmežljavemu julijskemu soncu in srebali iz velikih, plastičnih kozarcev. Odšli so naprej in kmalu prispeli do velikega, popolnoma novega objekta. Močni, plečati nosilni stebri so bili skoraj popolnoma skriti, videti je bilo le za ped debeli, vzporedni jekleni vrvi, ki sta se v enem samem zamahu stegovali vse do vrha gore. Ta je bila osvetljena s soncem in velika kovinska kupola observatorija, katerega del je bila tudi zgornja postaja žičnice, je bila dobro vidna tudi s prostim očesom. Zabrnelo je in iz nje se je nenadoma prikazala svetla pika, ki se je odpravila proti dolini. Istočasno se je iz spodnje postaje kot podmornica dvignila spodnja kabina in s stotnijo potnikov na krovu švignila pod nebo. Čeprav so ljudje, ki so prispeli sem pred njimi, videli že nekaj prejšnjih voženj, je množica vzvalovala v vzdihu občudovanja. Na polovici poti, pol minute za tem, sta se obe kabini srečali, se za trenutek navidezno združili, in nato nadaljevali vsaka svojo pot. Pogled je bil grozljivo veličasten, kabina je kar vidno rasla, ko se je bližala s svojo neverjetno hitrostjo. Šele ko je ljudi, ki so spodaj že začeli v strahu odpirati usta, dosegel piš zraka, ki ga je rinila pred seboj, so se vključile elektromagnetne zavore in prišlo je do hipnega, toda zelo mehkega pojemka hitrosti. Zaradi zaviralne sile se je jeklena vrv globoko povesila in v silni napetosti zabrnela v čistem gorskem zraku. Čakajoči so si glasno oddahnili, vrata so se že nekaj trenutkov za tem odprla in ven se je vsula nasmejana mladina. Šele za njimi so izstopili tudi starejši, ki jim je nekaj več časa vzelo osvobajanje iz varnostnih pasov, s katerimi so bili med vožnjo pripeti na sedeže. »Tole je bilo pa videti kar stresno«, je ugotavljala babica. »Kaj hočemo, brez adrenalina se danes nič več ne prodaja. Ampak to ni za nas« je odločil dedek in krenili so naprej po dolini. Čez deset minut so prispeli do male postaje zobate železnice. Ta je bila danes skoraj pozabljena. Na obeh vagončkih, ki sta bila vprežena za malo električno lokomotivo, je bilo le kakšnih dvajset izletnikov, ki so bili namenjeni na Kriške pode. V glavnem je šlo za stare starše, ki so peljali vnučke na ogled divjih kozorogov, ki so lizali sol v škrapljah nad jezerom. Takoj za postajo je bila tabla, ki je kazala proti mogočni severni steni, na njej pa je pisalo: TRIGLAV - NORMALNI PRISTOP. Stopili so čez mali mostiček, pod katerim je žuborel potoček, kar se
ga še ni zgubilo v grušču. Ob njem sta na večjih kamnih sedeli dve prav čudni pojavi. Bili sta zaprašeni in prepoteni, poleg, na tleh, pa sta ležala dva oguljena in umazana nahrbtnika. Fanta sta si slekla prepoteni majici in si v mrzli vodi umivala noge. Nogavice so se jima sušile kar na bližnji skali. Ko so šli mimo, sta jima le utrujeno pokimala v pozdrav. »Zakaj se pa tukaj kopata?« je vprašal Harry. »To sta pripadnika nostalgikov. Nekoč davno, je bila vsa dolina polna takih prepotenih navdušencev«, je rekel dedek, babica pa je dodala le: »Ogabno!« Hodnik, ki je bil izdolben skozi plasti svetlega dachsteinskega apnenca, je bil popolnoma raven in dobro razsvetljen. Vstopili so v veliko, a danes prazno čakalnico. Prijazni, uniformirani uslužbenec, jih je spremil do kabine. Triglav leta 2050? Upajmo, da ne! 4-2007 »Danes imamo zelo redek obisk, zavoljo otvoritve. Ampak nič ne dé, vsaka novotarija je zanimiva samo nekaj časa, po tem pa se ljudje zopet vrnejo k starim navadam. Klasika bo vedno ostala klasika!« »Se popolnoma strinjam«, je odobravajoče rekel dedek in tudi babica je pokimala. Harry je molčal in razmišljal, kaj bi se zgodilo, če bi na skrivaj pritisnil velik rdeč gumb za možakarjevim hrbtom. Žal je ostal le pri razmišljanju, kajti babica ga je imela ves čas na očeh. Niti trenila ni. »Kam torej?« je vprašal uslužbenec in se odmaknil od stene, da so lahko videli kratek niz osvetljenih gumbov. »Wagnerjev štant, Grad, Okno, Kugijeva polica ali vrh Triglava? Naj samo pripomnim, da so prejšnji mesec na postaji Okno dokončali pomol za bungee jumping. Foto (in obdelava) Dušan Škodič 21
Page 1 and 2: REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LET
Page 3 and 4: Izdajatelj in založnik: Planinska
Page 5 and 6: Andrej Trošt
Page 7 and 8: Dolina Ropojana sledi ledeniške er
Page 9 and 10: Zanjo so značilne travnate čistin
Page 11 and 12: proti dolini Valbona v Albaniji, ki
Page 13 and 14: Ledeniško jezerce Na vrhu Maja Ros
Page 15 and 16: planinstvo Bodo stare »kunšti« p
Page 17 and 18: žarki so že osvetljevali amfiteat
Page 19 and 20: premikanje levo pod ruševjem. Kaj
Page 21: »Mami, lepo te prosim. Kolikokrat
Page 25 and 26: 4-2007 Vevnica in Koritniški Mali
Page 27 and 28: telo. To so doživetja in spomini,
Page 29 and 30: napredovala hitreje, midva z Ivanom
Page 31 and 32: mogoče, še vedno osredotočeni na
Page 33 and 34: Zadnja leta nekdo postavlja spominu
Page 35 and 36: nad naravo, ljudmi, njihovim šalji
Page 37 and 38: Izredna urejenost rudnih jam pod Bo
Page 39 and 40: ponuja zgodba o bajnem bogastvu, ki
Page 41 and 42: se strinjali, da greva kar naprej,
Page 43 and 44: vatno klimo. Še danes ne vem, kate
Page 45 and 46: Čez Bevkov vrh k Sv. Pavlu na Stra
Page 47 and 48: šali za pravi Bevkov vrh, torej na
Page 49 and 50: 4-2007 Po nekdanji Levstikovi poti
Page 51 and 52: Prebujajoč se dan na Libergi Tudi
Page 53 and 54: Slika 1. Shematičen prikaz merilne
Page 55 and 56: galerija Zima v Bohinju ... 4-2007
Page 57 and 58: 55 4-2007 4-2007 55
Page 59 and 60: jutranjem hladu pešačilo proti Je
Page 61 and 62: začne spuščati proti zaselku Ort
Page 63 and 64: Rometer Spitz/ Romatenspitze Turnos
Page 65 and 66: alpinizem Na horuk Elbrus v tednu d
Page 67 and 68: Ob štirih zjutraj začnemo s pripr
Page 69 and 70: naša smer Vse je v Glavi Klek nad
Page 71 and 72: 4-2007 Nad glavnimi težavami v Gla
Page 73 and 74:
nih smeri v glavni steni ima dobro
Page 75 and 76:
je ležečih stenah Cairngorma in B
Page 77 and 78:
»ribariti«, preden je lahko posku
Page 79 and 80:
vosti določenega območja. Takšni
Page 81 and 82:
literatura Gora boginje Maha Kali M
Page 83 and 84:
številu smeri bi bilo kar dobrodo
Page 85 and 86:
Mlečne planine v Zgornjem Posočju
Page 87 and 88:
niso kaj dosti zahajali v gore, ker
Page 89 and 90:
novice in obvestila 42. Srečanje p
Page 91 and 92:
Spreminjajo se tudi odnosi med post
Page 93 and 94:
snega stane 1,6 do 2,1 €), turist
Page 95 and 96:
odsek, je izrazil zadovoljstvo, da
Page 97 and 98:
lino Vrat do Stene, šli čeznjo in
Page 99 and 100:
Pesmi izza slikarskega stojala Mil
show all

Celotna številka - Planinski Vestnik

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?