Celotna številka - Planinski Vestnik

36
4-2007
Pred očmi planincev odhajajoča stavbna dediščina
se za srečno bivanje v visokogorju priporočajo
Bogu (svetinjice, znamenja, obredi), v marsikaterem
obredu pa je najti tudi prvine daljne
preteklosti.
Izsek iz življenja planine bi brez velike
napake lahko postavili tudi dva tisoč let nazaj,
le s tem, da samo izkoriščanje in obiskovanje
nista bila tako intenzivna.
Izkoriščanje sredogorja in predvsem
območij, poraslih s travo, se je začelo v mezolitiku,
ko je lovec sledil čredam jelenov, gamsov
in ko mu tudi svizci in zajci pod prostranimi
območji južnih bohinjskih planin niso mogli
ubežati. Lov je prisoten v planinah do današnjih
dni. Iz vseh zgodovinskih obdobij so ohranjene
kamnite, bronaste ali železne sulice in
puščice. Ne smemo pozabiti sezonskega nabiralništva
in sušenja jagodičja (borovnice, brusnice,
jerebika).
Naslednji, ki so izkoristili obsežna, s travo
porasla območja pod vršaci, so bili pastirji s
svojimi čredami. Do sedaj ni dokazov, ki bi po-
trjevali pašništvo v eneolitiku (Oetzi), vsekakor
pa za pozno bronasto dobo že lahko z gotovostjo
trdimo, da se je uveljavila transhumanca.
Ostanki bivališč so v Kamniško-Savinjskih
in Julijskih Alpah (kamniti tlorisi lesenih koč),
na območjih poselitve pa je v zemlji prisotna
tipična prazgodovinska lončevina.
To je tudi obdobje, ko se v gore podajo prvi
znani rudosledci. Najverjetnejša prazgodovinska
rudarska in železarska delavnica je bila na
Veliki planini, kjer se v prazgodovinski kulturni
plasti pojavlja žlindra, okolica pa je bogata z
bobovcem.
Vsekakor je pozna jesen 2006 prinesla prve
otipljive rezultate, ki potrjujejo železarstvo
v antiki tudi na Komni. Janez Bizjak in pisec
prispevka sva pod Bogatinom poleg panonsko-noriške
fibule iz prvega stoletja našega
štetja našla kose težke žlindre in rudne jame
s skoraj osupljivo pravilno razporeditvijo.
Izredna urejenost izpod človeških rok je značilna
za rimskega človeka. Kar sama se ob tem