Celotna številka - Planinski Vestnik
Celotna številka - Planinski Vestnik
Celotna številka - Planinski Vestnik
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
80<br />
4-2007<br />
gigantsko delo. Točno to. Ustreznejše<br />
besede ne najdem. Šele<br />
nato pridejo na vrsto ostale karakteristike,<br />
kot so kvaliteta, izbor<br />
in predstavitev smeri. Na štiristo<br />
dvainšestdesetih straneh je<br />
okoli sedemsto petdeset vzponov<br />
– če predpostavimo, da bi<br />
zima trajala tri mesece in da bi<br />
plezali vseh devetdeset dni, bi<br />
porabili okoli osem let, da bi odkljukali<br />
vse vzpone!<br />
Všeč mi je izbor smeri, ker v<br />
njem najde nekaj zase tudi povprečen<br />
plezalec, ki si šele nabira<br />
izkušnje. Vzponi obsegajo<br />
ledno-snežne, kombinirane<br />
smeri in zaledenele slapove.<br />
Avtorjevo vodilo pri izboru je<br />
bila lepota smeri in ne težavnost,<br />
kar zagotavlja, da bo knjiga<br />
postala zelo brano čtivo širokih<br />
alpinističnih množic. »Vse,<br />
kar mi je vsaj malo dišalo na<br />
dober zimski vzpon, ne glede<br />
na težavnost, sem želel imeti<br />
v knjigi,« je rekel Gregor. (Vladimir<br />
Habjan: Zimski vzponi,<br />
pogovor z avtorjem, www.goreljudje.net).<br />
Kar je za kopno skalo<br />
naredil Tine Mihelič s svojimi<br />
Slovenskimi stenami, je naredil<br />
Kresal za led in sneg z Zimskimi<br />
vzponi. Pri tem ne mislim<br />
na slog pisanja, temveč na dvig<br />
standarda tovrstne literature pri<br />
nas, ki je postala primerljiva s tisto<br />
onstran državne meje.<br />
To sicer ni prvi vodnik te vrste<br />
na Slovenskem. Leta 1987 so<br />
Edo Kozorog, Franci Savenc in<br />
Igor Škamperle v sodelovanju z<br />
ID, Planinsko založbo pri PZS in<br />
PD Postojna na 87 straneh izdali<br />
plezalni vodniček Zaledeneli<br />
slapovi. Nadaljeval je Simon Slejko<br />
s Sinjimi trakovi (1995). Tega<br />
leta so izšli tudi Kresalovi Zimski<br />
vzponi Julijske Alpe, s katerimi<br />
pa ni bil dovolj zadovoljen, zato<br />
se je spravil k delu in pred nami<br />
je rezultat: imeniten vodnik, do<br />
sedaj najobširnejši pri nas.<br />
V uvodnem delu je govora o lednem<br />
in kombiniranem plezanju,<br />
ocenjevanju lednih in kombiniranih<br />
vzponov, dilemi – s paščki<br />
ali brez, z ostrogo ali brez; drytoolingu<br />
in o lestvici za ocenje-<br />
vanje ledno-snežnih, lednih in<br />
kombiniranih vzponov.<br />
Poglavje Rekli in ostali živi … s<br />
komentarji plezalcev je dobra<br />
ideja, popestritev sicer suhoparnih,<br />
a pomembnih podatkov<br />
o smereh. Nadgrajuje poglavje<br />
Kratek zgodovinski pregled<br />
pomembnejših lednih in snežnih<br />
vzponov pri nas. Lahko bi<br />
ga poimenovali tudi Zgodovina<br />
je spregovorila. Najstarejši komentar<br />
je iz leta 1936, pripada<br />
pa Urošu Župančiču. Ostali so iz<br />
leta 1981 in mlajši. To so izreki<br />
in misli glavnih protagonistov<br />
našega ledno-snežnega plezanja<br />
od pionirskih časov do današnjih<br />
lednih tigrov. Zanimivo bi<br />
bilo prebrati tudi kakšno izjavo<br />
predstavnice nežnejšega spola<br />
… ledne levinje? To poglavje je<br />
pomembno, ker iz izjav spoznamo,<br />
da ledno plezanje zahteva<br />
psihično trdnost, trezno glavo,<br />
dobro tehnično in telesno pripravljenost<br />
ter nezlomljivo voljo<br />
v najkočljivejših trenutkih,<br />
kar nas privede do sklepa, da je<br />
izraz adrenalinski šport, ki ga<br />
nekateri mediji nekritično papagajsko<br />
ponavljajo, zgolj maloumna<br />
etiketa kapitalsko-politične<br />
sprege.<br />
Opisana so vsa glavna področja<br />
– Julijske Alpe – tudi Zahodne,<br />
Kamniško-Savinjske Alpe in<br />
Karavanke – ki so razdeljena na<br />
podpodročja, kot dodatek pa še<br />
drytoolišče Ander-Prem pri Ljubelju,<br />
nekaj smeri s Pohorja, Iškega<br />
Vintgarja, Idrijskega hribovja<br />
in Pekel pri Borovnici. Pred vsakim<br />
podpodročjem je zemljevid,<br />
na katerem so posejane številke<br />
smeri – točke, ki označujejo nahajališča<br />
smeri, kar prispeva k<br />
boljši orientaciji.<br />
Če primerjamo ocene smeri iz<br />
Sinjih trakov in prejšnjih Zimskih<br />
vzponov, opazimo, da niso<br />
vse slepo prepisane, nekatere so<br />
duhu današnjega časa ustrezno<br />
spremenjene.<br />
Težko bi našli delo, za katerega<br />
bi lahko rekli, da je tako popolno,<br />
da boljše ne more biti. To velja<br />
tudi za naše Zimske vzpone.<br />
Medtem ko je konstruktivna kritika<br />
vedno dobrodošla, mislim,<br />
da bi bilo iskanje dlake v jajcu<br />
pri vsem opravljenem delu nekoliko<br />
neokusno. Gregor: »Zadnje<br />
tri mesece (ob celonočnih posedanjih<br />
za računalnikom) praktično<br />
nisem počel drugega kot<br />
letal od enega hriba do drugega<br />
in poskušal razčistiti stvari,<br />
ki po nekaterih prejetih skicah,<br />
fotografijah in opisih enostavno<br />
niso držale ena z drugo. Največja<br />
komedija je bila prav na<br />
koncu, s Stenarjem. Cel kup prvenstvenih<br />
smeri, pa se je potem<br />
izkazalo, da so vsi plezali staro<br />
(dobro) Tomazinovo Vahico.«<br />
(Vladimir Habjan: Zimski vzponi,<br />
pogovor z avtorjem, www.<br />
gore-ljudje.net)<br />
Nekatere fotografije z vrisanimi<br />
smermi bi lahko bile večje, to bi<br />
pomagalo k boljši preglednosti.<br />
In ko smo že pri fotografijah, ki<br />
so izključno črno-bele, se mi zdi,<br />
da dajejo pridih resnosti, ki si jo<br />
ta šport – oziroma dejavnost, da<br />
ne bo komu odneslo pokrova<br />
– nedvomno zasluži. Kajti kljub<br />
napredku v materialih in tehniki<br />
je zimsko plezanje še vedno resna<br />
aktivnost. Pohvalno je, da je<br />
avtor pri nekaterih smereh pripisal,<br />
da tura ni primerna za začetnika!<br />
Morda bo v naslednji izdaji<br />
vključeno tudi stvarno imensko<br />
kazalo vzponov. Pri tolikšnem
Change language