Celotna številka - Planinski Vestnik

More documents

Recommendations

Info

68 4-2007 Glava Kleka Neven Petrovič ga planinskega društva (Hrvatsko planinarsko društvo, HPS). Zato ni presenetljivo, da je Klek tudi v grbu HPS. Po naravoslovcih in botanikih so njegove stene pritegnile tudi najzvestejše snubce – plezalce. Prvi vzpon je bil opravljen leta 1917 v masivu Klečic. Leta 1926 je bila preplezana največja, južna stena Kleka, leta 1935 pa sta nastali dve še danes zelo popularni smeri – zanimivo je, da sta obe začrtala solo plezalca. Najizrazitejšo zajedo, ki poteka prav po sredini stene, je – večinoma prosto – preplezal Marijan Dragman. Danes nosi oceno 4+ z najtežjim mestom 6! Drugo smer, HPD, ki je danes najpogostejša tarča plezalnih šol, je v osrednjem delu stene preplezal Vjekoslav Ćubelić. Stena potem ni imela obiskovalcev vse do maja 1939, ko jo je istega dne obiskalo pet zagrebških plezalcev; nekateri so prišli, da bi poravnali stare dolgove, drugi pa z željo po novih smereh. Trojica Laszowski, Mesarić in Brlečić je v levem delu preplezala eno najbolj priljubljenih smeri v Kleku, Mladinsko smer (Omladinski smjer). Istočasno se je naveza najboljših hrvaških predvojnih plezalcev, Marijan Dragman in Slavko Brezovački, napotila v desni del stene, da bi poravnala star dolg – direktni vzpon prek jugovzhodne glave Kleka. Ta desni podporni stolp Klekove stene, ki se dviga 80 metrov nad gredino, je v tistem času veljal za glavni problem stene. Plezalca sta že nekaj let prej poskušala vstopiti v najnižjem delu stene, a so ju strehe in previsi pregnali v dolgo prečnico na desni rob, po katerem sta potem dosegla gredino. Zdaj, tri leta pozneje, sta tehnično in fizično bolj pripravljena zopet stala pod Klekovo steno. Tokrat sta za vstop izbrala sistem ramp, polic in kaminov nekoliko desno od vstopa v Dragmanovo smer. Ta varianta ju je v treh raztežajih brez večjih težav pripeljala na gredino. Tu so se prave težave šele začele. Zaskrbljeno sta iskala možnost nadaljevanja. Desno bi lahko brez problemov prišla iz stene, toda s tem ne bi rešila problema direktnega vzpona na vrh Glave. Edino možnost je ponujal previsni žleb v skrajno levem delu gredine. Plezalca sta se izmenjevala, poskušala plezati prosto, tehnično, uporabila sta celo živo lestev … Za začetnih 12 (previsnih) metrov žleba sta potrebovala polne štiri ure, da sta se prebila v navpični del žleba, ki je omogočal nekoliko lažje napredovanje in po katerem je Marijan splezal do varovališča pod streho. Plezalca sploh nista opazila, da so se medtem navlekle megle, stena se je zavila v oblak in začelo je deževati. Slavko je nato nadaljeval vzpon prek ključnega mesta. S pomočjo žive lestve je v streho zabil klin in nato s še nekaj klini dosegel rob prepreke. V vse gostejšem mraku se je izvesil čez previs, in ko je hotel zabiti rešilni klin, ki bi omogočil prehod v lažji svet, je ugotovil, da je porabil že vso zalogo klinov. Utrujen, moker in nejevoljen je z zadnjimi močmi lovil ravnotežje. Deževalo je vse močneje in ni mu preostalo drugega, kot da se vrne na varovališče. Ob pol devetih zvečer sta se pripravila na bivak in to sporočila prijateljem iz Mladinske smeri, ki so ju klicali iz megle. Pomirjeni so odšli prenočit v vas. Vendar noč ni prinesla olajšanja: grmelo in deževalo je brez prestanka. Slavko je kot lažji visel na vrvi, Marjan pa je z eno nogo stal na polici. Ker jutro ni prineslo spremembe, sta se premražena in izčrpana odločila za umik. Po vrvi sta se spustila na gredino in po lažjem svetu dosegla vrh Kleka.
4-2007 Nad glavnimi težavami v Glavi Marko Dukši Teden dni pozneje je bila dvojica spet na mestu zločina. Sonce in nebo brez oblačka sta obetala uspeh. Z gredine sta se po vrvi, ki je ostala od prejšnjega poskusa, povzpela do najvišje dosežene točke in po dveh urah preplezala streho. Od vrha sta ju ločila le še dva lažja raztežaja in po skupno 24 urah v steni (z bivakom) je nastala najtežja smer na Hrvaškem pred drugo svetovno vojno. Moderni časi Veliko časa je že preteklo od prvega vzpona. Marijanovim in Slavkovim klinom so se pridružili številni novi. Smer je bila ponovljena prosto, preplezane so bile nove, težje, celo zelo težje smeri. Število ponovitev je šlo v stotine, a vendar je preplezati Glavo še vedno pojem. Morda ne več pojem ekstremnih težav, temveč Risala: Barbara Žižič 69
Page 1 and 2:
REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LET
Page 3 and 4:
Izdajatelj in založnik: Planinska
Page 5 and 6:
Andrej Trošt
Page 7 and 8:
Dolina Ropojana sledi ledeniške er
Page 9 and 10:
Zanjo so značilne travnate čistin
Page 11 and 12:
proti dolini Valbona v Albaniji, ki
Page 13 and 14:
Ledeniško jezerce Na vrhu Maja Ros
Page 15 and 16:
planinstvo Bodo stare »kunšti« p
Page 17 and 18:
žarki so že osvetljevali amfiteat
Page 19 and 20: premikanje levo pod ruševjem. Kaj
Page 21 and 22: »Mami, lepo te prosim. Kolikokrat
Page 23 and 24: ga še ni zgubilo v grušču. Ob nj
Page 25 and 26: 4-2007 Vevnica in Koritniški Mali
Page 27 and 28: telo. To so doživetja in spomini,
Page 29 and 30: napredovala hitreje, midva z Ivanom
Page 31 and 32: mogoče, še vedno osredotočeni na
Page 33 and 34: Zadnja leta nekdo postavlja spominu
Page 35 and 36: nad naravo, ljudmi, njihovim šalji
Page 37 and 38: Izredna urejenost rudnih jam pod Bo
Page 39 and 40: ponuja zgodba o bajnem bogastvu, ki
Page 41 and 42: se strinjali, da greva kar naprej,
Page 43 and 44: vatno klimo. Še danes ne vem, kate
Page 45 and 46: Čez Bevkov vrh k Sv. Pavlu na Stra
Page 47 and 48: šali za pravi Bevkov vrh, torej na
Page 49 and 50: 4-2007 Po nekdanji Levstikovi poti
Page 51 and 52: Prebujajoč se dan na Libergi Tudi
Page 53 and 54: Slika 1. Shematičen prikaz merilne
Page 55 and 56: galerija Zima v Bohinju ... 4-2007
Page 57 and 58: 55 4-2007 4-2007 55
Page 59 and 60: jutranjem hladu pešačilo proti Je
Page 61 and 62: začne spuščati proti zaselku Ort
Page 63 and 64: Rometer Spitz/ Romatenspitze Turnos
Page 65 and 66: alpinizem Na horuk Elbrus v tednu d
Page 67 and 68: Ob štirih zjutraj začnemo s pripr
Page 69: naša smer Vse je v Glavi Klek nad
Page 73 and 74: nih smeri v glavni steni ima dobro
Page 75 and 76: je ležečih stenah Cairngorma in B
Page 77 and 78: »ribariti«, preden je lahko posku
Page 79 and 80: vosti določenega območja. Takšni
Page 81 and 82: literatura Gora boginje Maha Kali M
Page 83 and 84: številu smeri bi bilo kar dobrodo
Page 85 and 86: Mlečne planine v Zgornjem Posočju
Page 87 and 88: niso kaj dosti zahajali v gore, ker
Page 89 and 90: novice in obvestila 42. Srečanje p
Page 91 and 92: Spreminjajo se tudi odnosi med post
Page 93 and 94: snega stane 1,6 do 2,1 €), turist
Page 95 and 96: odsek, je izrazil zadovoljstvo, da
Page 97 and 98: lino Vrat do Stene, šli čeznjo in
Page 99 and 100: Pesmi izza slikarskega stojala Mil
show all

Celotna številka - Planinski Vestnik

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?