Celotna številka - Planinski Vestnik

More documents

Recommendations

Info

74 4-2007 njihovo znižanje za druge, sedaj manj obiskane vrhove. Posebno pozornost so z daljšim intervjujem posvetili Tomažu Humarju: začetkom njegovega plezanja, himalajskim uspehom, pogledom na alpinizem in njegov razvoj ter na vpliv različnih vrst odprav na naravo in okolje, mnenju o maoistih (nepalski notranji problem!) ter njegovim razmišljanjem o življenju, religijah in podobnem. Pogovor je imel še pred uspešnim vzponom na Baruntse. V članku o konferenci o himalajskem turizmu so predstavljena predvsem področja obravnave: pomembnost raznovrstnosti žive narave za boljše življenje, razvoj turizma in ohranitev narave, vpliv na življenje lokalnih skupnosti in narave, razvoj in problemi gorništva v Nepalu, turistični marketing in potrebni koraki. V bistvu gre za obravnavo težko združljivih stvari: kako čim več iztržiti od turizma in hkrati ohraniti okolje in naravo privlačna. Problem je podoben kot povsod po svetu: navzkrižje med težnjo kapitala po večjem in hitrejšem zaslužku ter idealom o sonaravnem gospodarjenju, edinem načinu za preživetje človeštva, ne samo gorskega turizma. Ali hiter zaslužek peščice mogočnežev in izčrpanje narave ali dobrobit vseh in na daljši rok ter ohranitev narave? Za zdaj ima prednost še vedno prva »rešitev« (tudi pri nas), konference pa so bolj pranje vesti in razlog za medsebojne obiske. Med drugim so predstavljene vse nepalske državne ustanove, ki se ukvarjajo s turizmom in naravo, delovanje NMA, trekinški vrhovi (glavni vir dohodkov NMA), uspešni osvajalci vseh 14 osemtisočakov (doslej 14), prvi osvajalci najvišjih vrhov celin (za Oceanijo in Avstralijo je naveden Mt. Jaya – Carstensz Pyramid, 4884 m), vsi vodilni člani NMA s portreti, članki v spomin umrlim (dr. Harka Gurung, Kumar Kadka) in razne društvene novice. NMA je predstavljena na spletni strani www.nepalmountaineering.org. Tone Škarja Mix isch fix Sredi Dolomitov, v bližini mondenega središča Cortina d'Ampezzo, je ena izmed najbolj znanih sten za moderno kombinirano plezanje – Grotta di Landro. Gre za veliko previsno luknjo – jamo, po stropu katere potekajo smeri v skali in ledu. Čeprav je bilo letos ledu bolj malo, je bilo vseeno možno plezati in zato sta se tja odpravila člana AO SPDT Igor Žerjal in Erik Švab (Grivel, La Sportiva, Montura, KONG) s slovenskima kolegoma Vilijem Gučkom in Bojanom Leskoškom. Vsi so preplezali smer Stille Erinnerungen (M8+), Guček »on flash«. Za Žerjala in Leskoška je bila to najtežja smer, kar sta jih doslej preplezala. Guček in Švab sta se poskusila tudi v precej dolgi in vzdržljivostni smeri Mix isch fix (M10+), ki poteka po večini po močnem previsu in ponekod po stropu. Gučku se je vzpon na pogled ponesrečil, Švabu pa je uspelo opraviti enega redkih vzponov »on flash« v tej smeri in verjetno prvega v tem slogu in brez ostrog. Grotta di Landro je v istoimenski dolini, ki poteka od kraja Toblach (Dobiacco) proti Cortini, približno 3 km od Toblacha. Avto pustimo ob glavni cesti na desni strani, kjer se začne gaz, ki pelje do stene. Zaradi nevarnosti kraje se ga splača pustiti praznega. Smeri v steni so od leve proti desni oštevilčene tako kot na priloženi sliki: 4) Stille Erinnerungen (M8+, podaljšana M9, 20 m) 5) Mix isch fix (M10+, 20 m) 6) Fly in the wind (M10/10+, 15 m) 7) Höllenstein (M9, 12 m) 8) La via è bella (M11, 20 m) Povezava smeri La via è bella (navzgor) in po smeri Mix isch fix navzdol se imenuje Big Ben in nosi oceno M12, dolga pa je 35 m. E. Š. Dryland – miksi v Dolomitih V dolomitski dolini Val Di Fiemme, tam, kjer ima sedež znani proizvajalec plezalnih in gorniških čevljev La Sportiva, je majhna stena za kombinirano plezanje, ki jo je v letošnji zimi obiskal tudi član AO SPDT Erik Švab (Grivel, La Sportiva, Montura, KONG). Po nasvetih tamkajšnjih plezalcev se je najprej ogrel v lažjih smereh in se potem lotil projekta, v katerem so se fantje poskušali že od lanske zime: močno previsne 20-metrske prečke od desne proti levi. Smer poteka po granitni skali in ima na koncu majhno svečo. Švab jo je najprej poskusil preplezati na pogled. Ker je pri najtežjem dinamičnem gibu padel in ob tem izgubil cepin v jezercu ob vznožju slapa, je bil prisiljen Grotta di Landro
»ribariti«, preden je lahko poskusil drugič. Takrat mu je šlo bolje in čeprav je na ključnem mestu spet skoraj zgrešil dolg gib, mu je uspelo priplezati do vrha in opraviti prosti vzpon v smeri Dryland, ki ima zdaj oceno M10. Smeri v sektorju Cascata na začetku Val di Fiemma ob kraju Cavalese (od leve proti desni): Aerosol (M7, 20 m), La Popa (M8–, 14 m), Projekt (?, 14 m), La Piccola (M7, 14 m), Bolina (M6, 14 m), La cascata I (3, 50 m), Dryland (M10, 20 m). E. Š. Sanjski konec tedna v Val d’Aosti 17. in 18. februarja je Erik Švab (AO SPDT, Grivel, La Sportiva, Montura, KONG) uspel v dveh pomembnih ciljih letošnje zimske sezone: opravil je tretjo ponovitev na splošno in prvi vzpon brez ostrog v smeri Tsunami z oceno M12 v dolini Valsavaranche ob vznožju Gran Paradisa v Val d'Aosti, naslednji dan pa še prvo ponovitev (tudi brez ostrog) večraztežajne kombinirane smeri Jedi Master, v kateri težavnosti dosegajo M11, v dolini Valleile (Cogne), prav tako nad Aosto. Tsunami je v previsu, v katerem je Tržačan Bubu pred leti preplezal danes legendarno smer Mission impossible (M11). Ob njej je leta 2005 škotski plezalec Scott Muir navrtal smer Tsunami in jo tudi prvi preplezal, in sicer z ostrogami. Za njim jo je prvi ponovil odlični slovenski plezalec Marko Lukič in nato še Francoz Jeff Mercier, oba z ostrogami. Švab se je prvič spravil v smer decembra lani in v skupaj 9 poskusih z različnimi soplezalci mu jo je uspelo preplezati brez ostrog – to je bil prvi vzpon v tem slogu v 35 metrov dolgi, fizično zahtevni in zelo previsni smeri. Smer je sicer pretežno suha, saj je v njej bolj malo ledu (le v prvem, manj previsnem delu), je pa zato navzočnost ledu bistvena za prehod čez gladko polico v prvi tretjini smeri. Nato se nadaljuje po granitnih luskah in se konča na skoraj vodoravni strehi, na kateri je potrebnih še nekaj težkih gibov – treba je uporabiti tehniko »figure four«, pri kateri daš nogo čez roko in se tako bolj iztegneš, da dosežeš oddaljene oprimke. Za uspeh v smeri je Švab potreboval tri obiske, pri katerih so mu delali družbo dolgoletni soplezalec v lednih in kombiniranih strminah Klemen Premrl, super strong guy Dejan Miškovič - Miško in mladi miksarski up Luka Krajnc (vsem je pozneje v letošnji zimi uspelo prosto ponoviti to smer). Za Švaba sta to bila prvi vzpon s solidno oceno M12 ter uspešen vrhunec sezone lednega in kombiniranega plezanja. Vendar se konec tedna v Aosti še ni končal; naslednji dan so se plezalci odpravili v še daljšo smer Jedi Master, ki jo je prav tako leta 2005 opre- 4-2007 mil in preplezal Scott Muir. Z ocenami M10–, M11+ in M9+ sodi med dve najtežji večraztežajni smeri v Evropi in na svetu, skupaj z lansko smerjo Illuminati (M11+), ki jo je preplezal Avstrijec Albert Leichtfried. Smer Jedi poteka v isti steni in desno od tretje znane večraztežajne kombinirane smeri, slavne Empire strikes back (M10+), ki jo prvi preplezal Anglež Stevie Haston. Smer Jedi Master se začne z lahkim lednim raztežajem in je sestavljena iz treh močno previsnih raztežajev, na koncu pa se priključi prosto viseči sveči, v katero se izteče tudi smer Empire. V njej najdemo zahtevno moderno kombinirano plezanje in izpostavljenost dolgih smeri, vse skupaj pa se na 100 metrih višine prevesi za 30 metrov. Če računamo, da je bližnji Empire veliko lažji in da smer Illuminati še ni bila ponovljena, je Jedi Master trenutno najtežja potrjena večraztežajna kombinirana smer na svetu. Švab in Miškovič sta prvič stopila vanjo bolj za šalo kot zares, saj sta šla »samo pogledat«, kakšna je. Že prvič pa jima je šlo zelo dobro, saj je Švab za las zgrešil prvi raztežaj z oceno M10– na pogled, Miško pa ga je za njim preplezal »on flash«. V drugem raztežaju sta se zamenjala in Švabu je uspel vzpon »on flash«, potem ko ga je pred njim poskusil Miško. Oba sta mnenja, da je pravšnja ocena M11. Ker sta tisti dan pozno začela, nista imela časa, da bi poskusila še zadnji raztežaj, zato sta se spustila nazaj dol z obljubo, da se kmalu vrneta. 18. februarja sta za konec sanjskega konca tedna v Aosti preplezala prva raztežaja v prvem poskusu in prva v navezi, tretjega, zadnjega, pa je najprej preplezal Švab (v prvem poskusu). Za njim ga je brez problemov »on flash« preplezal še Miško; obema se ni zdel pretirano težek, zato predlagata oceno M9. Obema sta torej uspela prosti vzpon brez ostrog in prva ponovitev te fantastične kombinirane smeri. Na koncu sezone sta se nameravala vrniti, da bi poskusila v enem dnevu povezati obe smeri, Jedija in Empire, vendar so jima prijatelji iz Aoste sporočili, da se je velika sveča zaradi visokih temperatur podrla. S povezovalnim vzponom in morebitnim poskusom preplezati v isti steni še novo smer in tako ustvariti trilogijo Vojne zvezd bo torej treba počakati na naslednjo sezono. E. Š. 75
Page 1 and 2:
REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LET
Page 3 and 4:
Izdajatelj in založnik: Planinska
Page 5 and 6:
Andrej Trošt
Page 7 and 8:
Dolina Ropojana sledi ledeniške er
Page 9 and 10:
Zanjo so značilne travnate čistin
Page 11 and 12:
proti dolini Valbona v Albaniji, ki
Page 13 and 14:
Ledeniško jezerce Na vrhu Maja Ros
Page 15 and 16:
planinstvo Bodo stare »kunšti« p
Page 17 and 18:
žarki so že osvetljevali amfiteat
Page 19 and 20:
premikanje levo pod ruševjem. Kaj
Page 21 and 22:
»Mami, lepo te prosim. Kolikokrat
Page 23 and 24:
ga še ni zgubilo v grušču. Ob nj
Page 25 and 26: 4-2007 Vevnica in Koritniški Mali
Page 27 and 28: telo. To so doživetja in spomini,
Page 29 and 30: napredovala hitreje, midva z Ivanom
Page 31 and 32: mogoče, še vedno osredotočeni na
Page 33 and 34: Zadnja leta nekdo postavlja spominu
Page 35 and 36: nad naravo, ljudmi, njihovim šalji
Page 37 and 38: Izredna urejenost rudnih jam pod Bo
Page 39 and 40: ponuja zgodba o bajnem bogastvu, ki
Page 41 and 42: se strinjali, da greva kar naprej,
Page 43 and 44: vatno klimo. Še danes ne vem, kate
Page 45 and 46: Čez Bevkov vrh k Sv. Pavlu na Stra
Page 47 and 48: šali za pravi Bevkov vrh, torej na
Page 49 and 50: 4-2007 Po nekdanji Levstikovi poti
Page 51 and 52: Prebujajoč se dan na Libergi Tudi
Page 53 and 54: Slika 1. Shematičen prikaz merilne
Page 55 and 56: galerija Zima v Bohinju ... 4-2007
Page 57 and 58: 55 4-2007 4-2007 55
Page 59 and 60: jutranjem hladu pešačilo proti Je
Page 61 and 62: začne spuščati proti zaselku Ort
Page 63 and 64: Rometer Spitz/ Romatenspitze Turnos
Page 65 and 66: alpinizem Na horuk Elbrus v tednu d
Page 67 and 68: Ob štirih zjutraj začnemo s pripr
Page 69 and 70: naša smer Vse je v Glavi Klek nad
Page 71 and 72: 4-2007 Nad glavnimi težavami v Gla
Page 73 and 74: nih smeri v glavni steni ima dobro
Page 75: je ležečih stenah Cairngorma in B
Page 79 and 80: vosti določenega območja. Takšni
Page 81 and 82: literatura Gora boginje Maha Kali M
Page 83 and 84: številu smeri bi bilo kar dobrodo
Page 85 and 86: Mlečne planine v Zgornjem Posočju
Page 87 and 88: niso kaj dosti zahajali v gore, ker
Page 89 and 90: novice in obvestila 42. Srečanje p
Page 91 and 92: Spreminjajo se tudi odnosi med post
Page 93 and 94: snega stane 1,6 do 2,1 €), turist
Page 95 and 96: odsek, je izrazil zadovoljstvo, da
Page 97 and 98: lino Vrat do Stene, šli čeznjo in
Page 99 and 100: Pesmi izza slikarskega stojala Mil
show all

Celotna številka - Planinski Vestnik

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?