Celotna številka - Planinski Vestnik

56
4-2007
Poldnik nad
Belopeškimi jezeri
Malo drugačen pogled na Mangart
Bojan Kovačič
Junija lani smo se – naša družina in planinski
prijatelji – vračali z izleta na Kamnitega lovca
nad Višarjami po romarski poti iz Žabnice. V
Beli peči (Fusine), na cesti od Trbiža proti slovenski
meji, sem kupil lepo razglednico, na
kateri je pisalo: »Valromana e Mangart da Cima
Alpel«. Veličastna podoba Mangarta, ki dominira
nad okolico na koncu Remšendola (Valromana),
nas je prevzela, tako da smo v Mojstrani
pogledali na zemljevid Zahodnih Julijcev. Tista
Cima Alpel na zemljevidu ni bila videti nič posebnega,
tudi skromno višino ima (1734 m).
Toda oko se je ustavilo na drugi strani Remšendola,
tam, kjer je z večjimi črkami pisalo
Picco di Mezzodi (2063 m) in spodaj z manjšimi
Poldnik (Kopa). S tega navzven pomaknje-
Poldnik nad Remšendolom, levo Breitkofel
nega vrha (kot piše v Miheličevem planinskem
vodniku) mora biti pogled na Mangart povsem
drugačen, kot smo ga vajeni. Rdeča črta na zemljevidu
povezuje goro z Belopeškimi jezeri, to
pomeni, da je pot nanjo markirana. Hitro sva
se dogovorila (moja boljša polovica in jaz) s
svojima planinskima tovarišema – zakonskim
parom iz Dravske doline –, da bomo ta vrh čim
prej obiskali.
Strm vzpon na razgledni vrh
na turo
Lepega julijskega jutra ob štirih smo zapustili
svoj skromni apartma na Bledu, ob šestih
smo že parkirali pri zgornjem Belopeškem
jezeru in nekaj minut pozneje je naših 285 let v
Bor Šumrada