Celotna številka - Planinski Vestnik

Fužinske gore s Pokljuke
40
4-2007
Drugič mi je Veliki Draški vrh pokazal svojo
naklonjenost na prav poseben način. Bilo je
pozno poleti, pred kakšnima dvema letoma. Že
ko sem stopala od Rudnega polja navzgor, je bil
zrak težak in vlažen in prav taki so bili oblaki
nad menoj. Vse je kazalo na dež. Bila sem
sama. Lahko sem opazovala, kako so oblaki
vse naokoli mene postajali najprej svetlo sivi,
nato vijolično sivi in na koncu temno svinčeno
sivi. Sploh Spodnje Bohinjske gore so imele
nad sabo tak zamolklo siv odtenek, da me je
bilo groza gledati v njihovo smer. Pokrajina
je dobila videz neresničnosti. Komaj kaj se je
videlo, čeprav je bilo sredi belega dne. Oklevala
sem, ali naj grem na vrh ali ne. Po naravi še
zdaleč nisem ekstremist in izzivalec. Nenadoma
sem ugotovila, da je kljub temu, da je vse
okoli mene sivo, nad Velikim Draškim vrhom
krpica modrega neba, še malo večja modra
krpica pa je visela v okolici Viševnikovega
vrha. To mi je dalo nekaj upanja. Odločila sem
se, da vseeno stopim na vrh, ko sem že tukaj,
seveda brez malice, fotografiranja ipd. Ko sem
prišla na vrh, se mi je odprl pogled proti Triglavu,
Rjavini. Kar groza me je bilo ob tolikšni
sivini. Če je res, da se vreme kuha v »triglavskem
kotlu«, potem sem mrzla (to se pravi mokra).
Na hitrico sem poklicala domov, domači pa
so zagnali cel halo. Bili so čisto iz sebe, kaj da
norim, saj v vsej Sloveniji divjajo nevihte, da je
voda že zalila številne kleti v Ljubljani in da se
obeta še večje neurje, morda celo toča. Ko sem
pogledala okoli sebe, je res povsod že začelo
deževati, le sama sem bila suha. Hitro sem jo
mahnila navzdol.
Med hitro hojo navzdol so strele parale
nebo, da je bilo kaj, elektrika je bila dobesedno
povsod v zraku. A naj se še tako čudno sliši,
prva dežna kaplja je padla name šele, ko sem
bila nekaj metrov pred avtom na Rudnem polju,
kjer so me čakali prijatelji, ki so šli na Uskovnico
mokri za »ožet«. Ko sem sedla v avto, sem imela
celo frizuro, primerno za v javnost (kar mi običajno
ne uspe niti v mnogo boljših vremenskih
razmerah). Veliki Draški vrh je očitno ušel vseslovenski
nevihti in ohranil svojo lastno, pri-