Marec - Planinski Vestnik

»naturalizirana« Slovenka, naša dežela ji je bila nova domovina, drugi dom, izbrala
si jo je za svojo in preživela tu nedvomno najpomembnejši del svojega dolgega, plodnega
življenja. Precej huda napaka je, da njeno delo v bibliografiji ni omenjeno.
Na koncu teh pripomb naj dostavim še to, da nimam z njimi nobenega namena ali želje
po kaki veljavi. Gore so za kaj takega prevelike, sicer pa se, mislim, dobro vidi, da so
pripombe le obrobne. Morda so spomini nekakšno dopolnilo k sliki tistih let. Kar je
povedano, je zato, da se nekatera vprašanja jasneje osvetlijo. Vem, da je mogoč
tudi drugačen osebni pogled nanje, da je bržkone še marsikaj mogoče dodati, marsikaj
pripomniti. Vendar ne toliko kot popravek, temveč kot osebni spomin in osebni pogled
na to ali ono vprašanje, dogodek, navedbo.
Čeprav od mladih let čutim, da pripadam veliki družini gornikov (ne glede na to ali
kljub temu, da tega odločilni možje v Planinski zvezi in v Planinskem društvu o meni
ne mislijo — toda to mi prav res ne greni življenja — tudi za to so gore prevelike),
nisem zlepa občutil toliko vezi z gorništvom kot sedaj, ko sem se ukvarjal s to prvo
jubilejno knjigo. Zbudili so se spomini, ki olepšajo pozna življenjska leta. Ožarjajo jih
z močjo nekdanjih doživetij.
Kar je snovnega, mineva. Um — s to besedo Slovenci najbolje prevajamo germanski
»duh« — pa ostaja, če ne v govorjeni, pa zagotovo v napisani besedi.
(Konec)
LETU 1983, LETU JUBILEJEV - V SLOVO
(Krivoversko premišljevanje na Silvestrov večer)
JANEZ BIZJAK
200-letnica slovenskega alpinizma
111-letnica organiziranega slovenskega gorništva
90-letnica Slovenskega planinskega društva
Začel bom s citatom: »S. je največji alpinist svoje dobe v Evropi. Samoten hodi S.
v gore, sam odkriva prvenstvene pristope, samoten pleza, samoten teši in zadovoljuje
svoje želje po dejanju, po pustolovščini, po doživetju, po nevarnosti, po prvenstvu, ono
željo, ki je gnala posameznike, družbe, ljudstva k velikim dejanjem in storitvam. V S.
je kipel, živel oni uporni duh, ki nosi luč v temo, ki odkriva skrivnosti, rešuje uganke in
sili vedno naprej.« Kdo je napisal te lepe besede o velikem človeku in alpinistu? In
kdo je ta S.? Messner, Buhl, Cassin, Comici, Casarotto, Bonatti ali kdo od naših? Rešitev
te alpinistično-zgodovinske uganke najdete na koncu tega premišljevanja.
Kakšne jubileje je prineslo 83. leto? 50-letnico prvega vzpona čez severno steno Velike
Cine. Comici in brata Dimai so razvrednotili pojem »nemogoče« in dokazali nov motto
v alpinizmu: nemogoče je mogoče! Minilo je 45 let (od I. 1938), ko so rešili dva zadnja
od treh zadnjih problemov Alp: Eiger in VValker. In minilo je že (!) 30 let, ko so prišli
prvi alpinisti na K 2 in na Sagarmato-Everest. In 30 let, ko je Herman Buhl sam stal
na vrhu Nanga Parbat.
Jubileji prinašajo streznitev. Nekdanji vrhunski alpinisti, jezni mladeniči skuštranih las,
ostrih besed in brez dlak na jeziku, so postali častitljivi gospodje, ki z umirjeno in
trezno besedo skušajo miriti mlado, najmlajšo in še mlajšo alpinistično generacijo.
Njo pa razganja, kot je nekdaj razganjalo njih same. Toda usoda veteranov je bila
vedno silno prozaična. Nihče jih ne posluša. Njihovi uspehi, ki so svojčas odmevali, so
za prihajajoče generacije orientacijsko izhodišče za začetnike. Nič drugega ne ostane,
kot da na obletnicah, na simpozijih, konferencah in na spominskih zborovanjih zmajujejo
z glavami. Enako so počeli veterani pred osemdesetimi leti in tisti, ki bodo prišli
na vrsto čez osemdeset let, bodo tedaj storili enako.
In še dvakrat vmes se bo zgodilo podobno. Generacije se menjajo vsakih trideset let.
Deset let gor ali dol ne pomeni načesar v neizprosni biološki logiki o zamenjavi.
Med starejšimi gorniki širom po Sloveniji je slišati, da je naše gorništvo s planinsko
organizacijo vred v krizi, še glasneje je to slišati med mladimi. Je temu res tako?
Se srečujemo s cikličnim generacijskim konfliktom? Konfliktom, ki ni izraz krize, ampak
je čisto preprosta želja po svežini in po spremembi. Alpinisti se jezijo na nerazumevajoče
odbornike v matičnih društvih, odborniki se jeze na ambiciozne alpiniste, pla- 109