You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
morda poslej le obogaten z izkušnjami<br />
drugih; da bo bralec znal pravilno oceniti<br />
osebnost R. Messnerja, ki mu seveda,<br />
glede na njegova dejanja, upravičeno pripadata<br />
vsa ča*st in slava, vendar ne poveličevalno,<br />
ampak s treznim pogledom, kjer<br />
ne bo zaslepljenosti zavoljo tega fenomena,<br />
kjer ne bo hlapčevskega odobravanja,<br />
ampak samo dostojno priznanje, nič<br />
drugega. Le tako bo prevod knjige dosegel<br />
svoj namen.<br />
Govoriti je treba torej najprej o Reinholdu<br />
Messnerju! Naj govori delo »Na meji smrti«<br />
samo. In naj govori kratka in jedrnata Vogelnikova<br />
beseda o avtorju. Začne se na<br />
123. strani. Na strani 133 se konča, toda<br />
obrnimo list naprej in preletimo skozi<br />
Messnerjevo gorniško pot zadnjih let in<br />
načrte. In na strani 136 še seznam njegovih<br />
knjig. In bodi dovolj!<br />
Sedaj pa se lotimo osnovne vsebine »Na<br />
meji smrti«. Osemnajst poglavij jo sestavlja<br />
skupaj z avtorjevo »Zahvalo«. Tu je<br />
še seznam uporabljene literature ter priloga<br />
skic in fotografij. Skice oziroma risbe<br />
prikazujejo doživetja prvih gorniških pionirjev;<br />
na fotografijah so mnogi znani gorniki<br />
(W. Bonatti, H. Buhl itd.), katerih izkustva<br />
je Messner uporabil pri svojem<br />
delu.<br />
Kakor lahko preberemo na notranjem zavihku<br />
knjige, je R. Messner zbral svoje<br />
izkušnje in izkušnje mnogih gornikov, ki<br />
zadevajo okoliščine na meji smrti: vzpon<br />
na višino nad 8000 metrov brez dodatnega<br />
kisika in doživetje padca. Ali še drugače<br />
povedano, Messner raziskuje doživetje<br />
smrti in pri tem prihaja do raznih ugotovitev<br />
in vprašanj. Zastavil si je torej<br />
zahtevno nalogo, ki pa seveda še ne more<br />
biti s tem delom končana. Zatorej, kot<br />
pravi v »Zahvali«, bo vesel sleherne kritike<br />
in doživetja, ki bodo dopolnjevala pričujoče<br />
ugotovitve.<br />
V uvodu nas avtor opozori, da v knjigi ne<br />
bo govor o vzponu na goro, ampak si bo<br />
prizadeval »navzdol«, v notranjost. Z drugimi<br />
besedami, prizadeval si bo prodreti<br />
v človeško psiho, v dušo.<br />
Prvi dve poglavji govorita o vprašanju —<br />
»Smrtni pas, kaj je to?« ko najdemo še<br />
nekaj besed o R. Messnerju s pridevkom<br />
»Človek in Mount Everest«. Tu preberemo:<br />
»S tem, da se mu je poskus na Everestu<br />
posrečil (brez uporabe kisikove maske,<br />
op. avt.), je R. Messner očitno prizadel<br />
tabu ... V srednjem veku bi ga sežgali kot<br />
čarovnika«. Tako je tedaj o njem pisal časopis<br />
»Ekspresso«.<br />
V odstavkih bomo v nadaljevanju spregovorili<br />
o posameznih poglavjih.<br />
S tretjim poglavjem Messner pravzaprav<br />
šele »začenja«. Sprašuje se, če je gorništvo<br />
— bolezen. In pravi: »Tem vprašanjem<br />
sem hotel priti do dna. Tako je<br />
nastala ta knjiga.« In še, da nikoli ni padel,<br />
bil pa je blizu smrti in prav te izkušnje<br />
so mu bile v pobudo za pisanje.<br />
»Mejno območje — povečana razsežnost<br />
bivanja«. Messner govori o svojem prvem<br />
vzponu na Nanga Parbat, ko je v plazu<br />
izgubil brata, in kjer se je soočal s strahom<br />
in mu je bila smrt za petami; vdal se je<br />
v usodo, a je preživel in smrt ima sedaj<br />
zanj nov pomen. Dodaja, da bi s to knjigo<br />
rad opozoril, da je nad običajnim gorniškim<br />
življenjem še mnogo globljega ...<br />
in da ima le malokdo srečo, da doživi udarec,<br />
ob katerem se zave svojega jaza.<br />
»Kaj doživlja plezalec med smrtnim padcem?<br />
Kaj občuti ponesrečenec, ko se<br />
nenadoma znajde v zadnjih sekundah življenja?«<br />
O tem je govor pod naslovom<br />
»Padec — .subjektivno lepa smrt'«, ko dobijo<br />
besedo »smrti zapisani«, ki so čudežno<br />
preživeli in sedaj pripovedujejo o svojih<br />
občutkih na meji smrti.<br />
»Hrepenenje po smrti — neugasljiva želja<br />
po smrtni nevarnosti«. Tukaj dobijo besedo<br />
alpinisti druge polovice minulega stoletja.<br />
Messner pa v uvodu tudi pravi: »Kdor se<br />
ne boji smrti, še daleč ne hrepeni po njej<br />
in nikakor ni morebitni samomorilec.«<br />
»Gornik, ki je pri plezanju v skali in v<br />
ledu z vsem svojim bitjem zvezan z goro,<br />
pozna nevarnosti in mora računati z nesrečo;<br />
pripravljenost na nesrečo je v določeni<br />
meri — večidel nezavedno — zmeraj<br />
navzoča. Zato gornik drugače obravnava<br />
svoj padec kot človek, katerega nesreča<br />
,doleti'. Padec lahko sega v čisto<br />
drugačne globine doživljanja, odpre lahko<br />
povsem druge plasti njegovega duševnega<br />
bitja kot navadna nesreča na cesti...«<br />
Tako Messner v poglavju »Padec kot doživetje<br />
— Klausa Mohrmanna drugi jaz«,<br />
ko se enači s tem plezalcem vse do sklepa,<br />
ko trdi, da je gorništvo lahko bolezen.<br />
REINH0L0 MESSNER<br />
NA MEJI SMRTI
Change language