Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ninska društva tarnajo nad PZS in nad odtujenostjo njene uprave. Diagonale nasprotujočih<br />
si očitkov so štrenasto zamotane na vse strani. In obojestranske. Slišimo, da je<br />
v krizi temeljna gorniška ideja. Kakor komu in kakor za koga! Mislim, da je pozabljen<br />
osnovni namen združevanja in organiziranosti: skupna ideja, skupni interesi, skupna<br />
hotenja. Vse drugo je balast, ki vodi v odtujenost. In na stranpota, ki postajajo sama<br />
sebi namen. Ustvarjalni zanos, sanje o načrtih in navdušenje ob uspehih odstopajo<br />
mesto jalovemu administriranju, ki prešteva število članov, preračunava v gorah razprodane<br />
litre vina in žganja, zbira štampiljke koč in vrhov, prireja tradicionalna srečanja,<br />
koder se, razen pijančevanja in prežganih čevapčičev, nič ne dogaja. Tudi nekateri<br />
alpinisti ne poznajo več ne vrhov, ne sten, ne sestopov, ampak le število točk, ki<br />
ijih kakšna smer navrže za njihovo uvrstitev v kategorizacijo. Videti je, kot da gorništvo<br />
sloni na razpuščeni množičnosti za vsako ceno, planinsko gospodarstvo na<br />
alkoholu in alpinizem na nabiranju točk. Vzporedni simptomi krize: kolajne in priznanja.<br />
Inflacija bronastih, srebrnih in zlatih odličij. Pa častnih, posebnih, za posebne<br />
zasluge in ne vem kakšnih še diplom. Velik delež te šare je namenjen ljudem, ki<br />
z gorami in gorništvom nimajo ničesar skupnega.<br />
Toda kolajnomanija ni najhujše. Levji delež za nesporazume v našem gorništvu nosi<br />
pomanjkanje širine. Pozabili smo, da ima vsak gornik drugačen pogled v gore in da<br />
vsak ubira drugačno pot. Nihče ni nikomur dal pravice presojanja in grupiranja<br />
gornikov na prave planince in na nepotrebne alpiniste. Pomanjkanje širine med alpinisti,<br />
da začnem pred svojim pragom, je, denimo, nestrpnost in omalovaževanje nekaterih<br />
plezalcev do planinskih gospodarstvenikov, zmrdovanje nad delom za planinske postojanke,<br />
hkrati pa vsi v teh postojankah spimo, jemo, vedrimo ali bivakiramo. Na drugi<br />
strani mnogi starejši društveni delavci ne zanemarijo nobene javne priložnosti (seje,<br />
občnega zbora, koordinacije, skupščine), ne da bi dokazovali svoje bede ob pomanjkanju<br />
širine do alpinizma. Ta duševna revščina se je ponovno izkazala na zadnji skupščini<br />
PZS, decembra 83, ko so nekateri predlagali, da je treba alpinistično vsebino pregnati<br />
iz Planinskega vestnika. Odkod in zakaj takšen odklonilen, poniževalen in nesramen<br />
odnos do alpinizma? Pravo paranoično sovraštvo. Višek te paranoične zaslepljenosti<br />
je cinizem in sprenevedanje. Kako naj drugače imenujem obnašanje tistih planinskih<br />
funkcionarjev, ki so alpinistom' in njihovim akcijam vedno metali polena pod noge,<br />
jih onemogočali in denar zanje skušali speljati drugam, na javnih zborovanjih, ko je<br />
potrebno narediti vtis, pa znajo povzdigniti svoj glas v dobro ime alpinizma. S pravo<br />
karizmatično širino ga nosijo na lovorikah, češ, kako pomemben je za ugled domovine<br />
in kako krivična je ta domovina, ker alpinizmu noče dati dovolj denarja.<br />
Nič čudnega, če čudno porodi čudne reakcije. Če alpinisti razmišljajo o lastni gorniški<br />
organizaciji izven PZS. Tudi o tem spregovorimo javno! Zakaj so te vroče teme<br />
prisotne na zborih alpinistov ali na zborih načelnikov, v javnost pa ne pridejo? Se res<br />
ponavljajo razmere, z drugo vsebino seveda, kakršne so bile pred šestdesetimi leti,<br />
ko so ustanovili Skalo? In ko je slabih deset let zatem prišlo do generacijskega<br />
preloma v SPD. Videti je, da se zgodovina res ponavlja. Da se ponavljajo nasprotja in<br />
se ponavljajo napake. In da se neizprosno ponavljajo zakonitosti sprememb. Nosilci<br />
sveže vsebine z njo pometejo preteklost, ko pa prevzamejo krmilo, se svoji nekdanji<br />
svežini začnejo odtujevati, bledeti začne njihov viharniški zanos, dokler ne pridejo<br />
nove generacije in si na prapor novega dobesedno prepisujejo staro. S ponovno<br />
najdeno svežo vsebino pometejo nove generacije nekdanje nosilce iste vsebine.<br />
Paradoksalno in resnično! Samo ena razlika je danes, a jo alpinisti pozabljamo.<br />
Nemogoče je ustanoviti še eno gorniško organizacijo zunaj ali poleg PZS! Takšna je<br />
pač zakonitost časa, ki je ob rojstvu Skale ni bilo. Razmišljamo lahko le v dveh smereh:<br />
da se alpinisti te zakonitosti ne zavedajo in se zato premalo odločno, enakovredno,<br />
soodgovorno in bolj učinkovito vključujejo v delo PZS, ali pa, da se drugi, alpinistom<br />
nasprotni gorniki, tega predobro zavedajo, pa se lahko z alpinizmom neodgovorno<br />
šalijo, se sprenevedajo in prevažajo alpiniste — žejne čez vodo. Brez strahu, da bi<br />
sprenevedanje in zanikanje ene veje gorništva sprožilo pogubne premike v škodo<br />
njihovih nedotakljivih organizacijskih struktur in shem, koder je konformistična samozagledanost<br />
že docela neobčutljiva, banalno neučinkovita in brezplodna. In zato nikomur<br />
več potrebna. Nismo samo alpinisti tisti, ki govorimo, da je planinska organizacija<br />
potrebna sprememb v delu, v mišljenju, organiziranosti in v prevrednotenju osnovnih<br />
ciljev gorništva. Da se na račun množičnosti in servilnosti do vedno številnejših<br />
obiskovalcev gora po nepotrebnem identificira s to nekultivirano večino, ki v gore<br />
vnaša navade, ki tudi v dolini niso sprejemljive. Podobno mislijo nekateri planinski<br />
gospodarstveniki, ker sami ugotavljajo, da tako ne gre več naprej, ko je vzdrževanje<br />
postojank finančno odvisno in dobesedno pogojeno s čimvečjo prodajo alkohola.<br />
O nujnosti renesanse naše gorniške organizacije govorijo tudi planinski kulturniki,<br />
enako misli osveščena planinska mladina in tisti, ki se z mladino ukvarjajo, enako<br />
varstveniki gorske narave. Enako razmišljajo celo nekateri, tudi najvišji, planinski<br />
"110 funkcionarji, zagrenjeni in nemočni nad podobo organizacije, ki jo predstavljajo. Na
Change language