Marec - Planinski Vestnik

vratu se še nismo uvrstili med aktivne
zaščitnike okolja. Plezanje že samo po
sebi pušča za seboj sledove — kline, zlizane
prijeme, magnezijo, zagozde in drugo.
Toda ali naj puščajo za seboj sledove
tudi plezalci? Skupaj z vrvjo, klini in zagozdami
pospravimo v prihodnje za seboj
v nahrbtnik tudi odpadke pa naj jih bo
še tako malo. Ne pozabimo: naše plezalne
stene so resnično dragocene.
(Povzeto po Alpinu številka 1/84.)
MEDNARODNA POT PRIJATELJSTVA ED
28. maja lani so na wartburškem gradu pri
Eisenachu v NDR slovesno odprli novo,
2690 km dolgo mednarodno planinsko pot,
ki gre po ozemlju NDR, Češkoslovaške,
Poljske in Madžarske od Eisenacha do
Budimpešte. Označena je s posebnimi
markacijami, preglednimi kartami in kontrolnimi
točkami. Za 300 km prehojene poti
na ozemlju ene od držav podelijo po posebnih
pravilih spominsko značko 1., 2.
ali 3. reda, za celotno prehojeno pot pa
značko 4. reda.
Pot se začne na gradu VVartburg pri Eisenachu
in gre na Grosser Inselberg (916 m)
v Tirinškem gozdu, od tam čez pogorje
po slemenski poti, imenovani Rennsteig
do smučarskega središča Oberhof, prečka
pokrajino Vogtland do Klingenthala in se
vzpne preko Rudogorja do Saške Švice,
znamenite pokrajine s peščenjakovimi
PRIVLAČNA RAZSTAVA
Ob otvoritvi nove jekloiivarne v Litostroju
v Ljubljani, so za planince in druge ljubitelje
narave odprli zanimivo razstavo na
temo »Planinstvo, narava in kulturna dediščina«.
Razstavili so nagrajene fotografije,
ki so jih dobili na razpis junija meseca.
Vsega skupaj je bilo 63 fotografij. Razstavo
so še popestrili s kratkimi mislimi
udeležencev, predvsem mladih z natečaja
»Človekov odnos do okolja«, ki ga je leta
1982 razpisala kulturna komisija pri konferenci
sindikata Litostroja.
SKUPINA »HOJEVCEV« NA TRIGLAVU
Štirinajst planincev delovnega kolektiva
»Hoja« Ljubljana je avgusta (1983) bila na
vrhu Triglava. Mnogim se je tako skrita
želja končno uresničila. Prespali so v koči
Planika skupaj s planinci iz Podpeči —
Preserja in Jesenic. Vsi, ki so bili prvič
na Triglavu, so doživeli krst.
stolpi in do mejnega prehoda Hrensk. Na
Češkem prečka Lužiško (najvišji vrh Ještede,
1012 m) in Jizersko hribovje ter na
mejnem prehodu Harrachov preide na poljsko
ozemlje. Gre skozi poljski del Krkonošev,
se spusti do mesta Kamienna Gora,
se spet vzpne na Sniežnik Klodsky in se
pri mejnem prehodu Lichkov vrne na Češko.
Preko Velikega (najvišji vrh Praded,
1491 m) in Nizkega Jesenika, Oderskih
vrhov in Moravsko-šlezijskih Beskidov se
dvigne na sleme Velikega Javornika
(1071 m). Sledi sestop v dolino Vaha, gre
skozi mestece Rajec, se vzpne na sleme
Lučanske Male Fatre (Vel'ky Krivan,
1709 m, najvišja točka poti). Z Male Fatre
preide pot na Oravsko Maguro in preko
mejnega prehoda Suche hory spet na poljsko
stran, obide Visoke Tatre, pri Zakopanih
zavije v Nizke Beskide ter se preko
Krynice in Barwinka vrne na Slovaško. Tu
prečka Laborecko in Ondavsko gričevje in
se čez pogorje Čergov spusti v Prešov.
Od tam se vzpne v Slansko hribovje (najvišji
vrh Šimonka, 1092 m), zavije proti jugu
do jezera Izra, prečka Zemplinsko hribovje
in pri Slovaškem Novem mestu preide
na madžarsko ozemlje. Prečka madžarski
del Zemplinskega hribovja, kraški svet
okrog Aggteleka, pogorja Bukk, Matra,
Cserhat in Borzsony, se spusti k Donavi
in preko Budimskih hribov doseže Budimpešto.
(Priredba po reviji Krasy Slovenska, 9/83.)
Karel Natek
VEČ KOT 3000 ZNAKOV
»CICIBAN PLANINEC«
Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije
je ob pomoči mladinskega odseka
PD PTT Ljubljana pripravila novembra
seminar za vodje akcije »ciciban planinec«.
Med 50 udeleženci so bili v glavnem
mladinski vodniki in vzgojiteljice iz
vse Slovenije.
Od leta 1976, ko je mladinska komisija
začela akcijo, je bilo podeljenih kar
18 818 našitkov in 3466 znakov »ciciban
planinec«. Po osmih izletih dobijo cicibani
našitek, po enajstih pa znak oziroma značko.
MISEL
Marsikomu so gore mrtve in vsestransko
ljubi večno gibajoče se morje; spet drugi
se ne more sprijazniti s takšnim stalnim
nemirom in se vrača v veličastno območje
gora.
(Bocklin)
143