Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Značilno je, da določila alpskega načrta<br />
skoraj niso bila kršena v zadnjih desetih<br />
letih, kar so tudi omenjali kot zgled in<br />
uspeh za vse Alpe. Zato ni čudno, če se<br />
je ob obeh omenjenih primerih prav zdaj<br />
razbesnela kar majhna vojna.<br />
Seveda pa tam, kamor zakonodaja ni<br />
segla, tudi v nemškem delu Alp pogosto<br />
brezobzirno načrtujejo in gradijo. Posebno<br />
očitna postaja taka vnema na področju<br />
Berchtesgadna, kjer naj bi bile leta 1992<br />
zimske olimpijske igre. Ze zdaj prihaja<br />
tam do hudih sporov in celo spopadov,<br />
saj bo treba tudi za to prireditev žrtvovati<br />
na tisoče dreves. Da se bo temu v naslednjih<br />
letih pridružila še daljnosežna gradbena<br />
dejavnost, je pa tako ali tako jasno.<br />
Posebno hudo nadlogo pomenijo tudi korekturni<br />
posegi v strminah — v bistvu<br />
gre za razstreljevanja in zravnavanja strmih<br />
pobočij, ki naj bi jih naredili prijaznejše<br />
za tako imenovano družinsko smuko.<br />
Takih nasilnih posegov v naravo je najti<br />
povsod dovolj, večinoma pa so imeli kar<br />
hude posledice. Na poravnanih strminah<br />
so se začeli prožiti nevarni zemeljski plazovi,<br />
ki so v nekaj primerih že povzročili<br />
velikansko škodo.<br />
Na nedavnem zborovanju bavarskih žičničarjev<br />
so se samovščeno hvalili, da ne bi<br />
smelo več priti do pomembnejših posegov<br />
v naravo. Sicer pa imajo na Bavarskem<br />
1400 gora, ki segajo več kot 1500 m<br />
v višino, od tega pa meri 450 vrhov več<br />
kot 2000 m. Ugotovili so namreč, da je<br />
velika večina izmed teh vrhov še nedotaknjena.<br />
Lepe besede — toda resničnost je<br />
žal že precej drugačna.<br />
(Povzetek po sestavku Hansa Herberta v<br />
»Alpin«, 12/1983.)<br />
M. A.<br />
VRT ZDRAVILNIH RASTLIN V ŽALCU<br />
Narava ni neizčrpen vir zdravilnih rastlin.<br />
Mnoge vrste so prav zaradi pretiranega izkoriščanja<br />
redke ali ogrožene, če ne<br />
povsod, pa vsaj na nekaterih rastiščih.<br />
REINHOLD MESSNER: NA MEJI SMRTI<br />
23. knjiga iz zbirke »Domače in tuje gore«,<br />
založbe Obzorja, Maribor, prevod in beseda<br />
o avtorju France Vogelnik.<br />
Govoriti o Reinholdu Messnerju je na<br />
videz preprosta zadeva. Ali pa ni to vendarle<br />
naloga z zahtevno obvezo, ki tiči v<br />
kompleksnosti in odgovornosti? Kompleksnosti<br />
predvsem — pravilno predstaviti besedilo<br />
v pričujoči knjigi. Besedilo, ki je<br />
vse prej kot lahko za branje, saj zahteva<br />
popolno zbranost in analizo, premišljanje<br />
Zlasti v svetu se je v zadnjih desetletjih<br />
močno razvilo gojenje zdravilnih rastlin<br />
ne samo po domačih vrtovih ali na manjših,<br />
poskusnih površinah, ampak nastajajo<br />
prave plantaže.<br />
Z gojenjem varujemo naravna rastišča,<br />
pomagamo industriji, hkrati pa si zagotovimo<br />
tudi boljšo drogo s standardno kakovostjo<br />
in vzgajamo take rastline, ki bodo<br />
vsebovale večje količine učinkovin.<br />
V Sloveniji se ije Inštitut za hmeljarstvo in<br />
pivovarstvo v Žalcu iprvi začel načrtno<br />
znanstveno ukvarjati s pridelovanjem oziroma<br />
gojenjem zdravilnih rastlin. Leta<br />
1976 so začeli ustvarjati trajen raziskovalni<br />
objekt, ki ga imenujejo Vrt zdravilnih<br />
rastlin. Začeli so skromno s 40 rastlinami,<br />
zdaj pa na njihovih gredicah raste že<br />
okrog 200 različnih vrst in kultivarjev<br />
(sort). V vrtu srečamo naše samonikle<br />
rastline, gojene vrste z vrtov naših babic<br />
in mam in ne nazadnje tudi manj znane<br />
rastline iz tujih dežel. Šele z gojenjem<br />
namreč lahko ugotovimo, kako moramo z<br />
rastlinami ravnati, da bodo dobro uspevale,<br />
ugotovimo, koliko droge sploh lahko<br />
na ta način pridelamo in kakšne kakovosti<br />
je.<br />
Posamezne rastline v vrtu so označene s<br />
tablico, na kateri je številka, latinsko in<br />
slovensko ime rastline, družina, ki ji pripada<br />
in uporabni zdravilnih del rastline.<br />
V prvem delu vrta, kjer rastejo naše samonikle<br />
rastline, med drugimi lahko spoznamo<br />
navadni repinec, srčno moč, košutnik,<br />
zdravilno špajko, pelin, kolmež,<br />
volčjo češnjo, šentjanževko in tako naprej.<br />
Drugi del vrta pa je namenjen manj<br />
znanim rastlinam in takim, ki pri nas ne<br />
rastejo. Tako vidimo tujke iz Kitajske,<br />
Japonske, Argentine in Indije.<br />
Gojenje je ena od najbolj učinkovitih<br />
oblik varovanja zdravilnih rastlin in njihovih<br />
rastišč.<br />
Nada Praprotnik<br />
in primerjanje, ne nazadnje dvome in<br />
kritiko; ki zahteva poznavanje osnovnih<br />
zakonitosti gorništva ter njegovih moralnih<br />
in etičnih norm. Odgovornosti, da bralec<br />
— predvsem mladi bralec — ne bi bil<br />
nepravilno poučen, da bo v knjigi našel<br />
samo neko od možnosti gledanja na alpizem,<br />
čeprav je res, da je delo avtorsko<br />
že kar močno znanstveno analitično in na<br />
primerih preverjeno; da se bo bralec —<br />
gornik — znal na podlagi besedila tudi<br />
ozreti vase in v svoj odnos do gora, ki<br />
naj še naprej ostane le — njegov odnos,
Change language