Februar - Planinski Vestnik

nje sodelavce. Prvi razgovori že vlivajo
upanje. Sploh pa bo letošnje leto pomembno
za PD Prevalje, ki bo junija odprl
na Uršlji gori nov prizidek.
Andreja Čibron
PIONIRJI-PLANINCI
NA OŠ VLADIMIR NAZOR V BOVCU
Konec novembra so pregledali in ocenili
minulo delo in se dogovorili za delo v letošnjem
letu. V krožek je bilo vključenih
58 učencev. Lani so bili med nosilci planinske
štafete mladosti, trije so se udeležili
republiškega pionirskega tabora v Bavšici,
dva planinca sta bila v Črni gori na
podobnem vsejugoslovanskem srečanju.
Vzorno so skrbeli za planinsko oglasno
desko in še posebej za planinski kotiček.
Poskrbeli so v okviru planinske šole za
vzgojo. Kako pa bo letos V programu
imajo izlete, planinsko šolo in vse oblike,
ki so jih gojili doslej. Posebne skrbi bodo
deležni pionirji-planinci, učenci I. razreda,
ki so s planinsko zaobljubo na zboru vstopili
v planinske vrste.
Boris Mlekuž
m m t m m m m
GORSKI GOZDOVI in UIAA
Gorski gozdovi so močno ogroženi. Če
škodljivi vplivi ne bodo prenehali, smo na
pragu naravnih katastrof, katerih posledice
si komaj lahko predstavljamo. Erozija, plazovi
in poplave bi brez gozdov dobile prosto
pot, vendar to ne bi bilo edino zlo.
Na območju severne poloble, zlasti v ZDA,
Kanadi, v Skandinaviji in evropskih Alpah,
se kažejo vplivi S0 2 in različnih dušikovih
oksidov, ki jih oddajajo v ozračje industrija,
toplarne, vozila in ne nazadnje gospodinjstva.
V deželah Tretjega sveta gozdove pretirano
gospodarsko izrabljajo, glavno besedo
imata sečnja zaradi lesne industrije in pridobivanje
novih poljedelskih površin. Nekaj
malega prispevajo k škodi tudi planinci,
o čemer govori deklaracija iz Kathmanduja
ob 50-letnici UIAA.
Za varstvo smo odgovorni vsi, saj je življenjskega
pomena za prebivalce našega
planeta. Bogate države so tu še posebej
dolžne skrbeti, da z varčevanjem doma
ne bodo ropale gozdov nerazvitih sosedov.
Spričo tega je naloga organov in članic
UIAA, da z vsemi sredstvi vplivajo na
državne in zasebne dejavnike, ki kakorkoli
odločajo o usodi gorskih gozdov.
P. Š.
(Bilten UIAA, št. 103)
01 p t e m s l k e Dofe§ratW(§
NEKAJ MISLI NA ROB OB IZIDU KNJIGE
»SLOVENIJA«!*
Knjiga »Slovenija«, zajetno delo, rezultat
skupnega dogovora založb Jugoslovenske
revije iz Beograda in Državne založbe Slovenije
iz Ljubljane, kjer se kot avtor teksta
— razen začetnega zapisa, ki je izpod peresa
Iva Andriča — pojavlja Zvone Kržišnik,
fotografski del pa je — v uredništvu
Joca Znidaršiča — prispevalo triintrideset
večinoma znanih, priznanih in uveljavljenih
slovenskih fotografov.
* Prav je, da slovenski planinec ni zagledan le
v tipično visokogorski svet naših Alp in ostalih
višavij. Da se ozre tudi nižje: do hribovja, gričevja
in ravnine; v podzemlje Krasa, na valove
Jadrana. Da se zave lepot Slovenije kot celote.
V ta namen tudi pričujoči zapis v Planinskem
vestniku.
Kratka tekstovna vsebina pričujoče knjige
bi bila tale:
Ivo Andrič piše »O počitnicah v Sloveniji«.
Govori samo o poletju. Kdo drug pa, kot
pravi, bi lahko pripovedoval o zimi. Govori
o hladu gorske vode in snežnih vrhov, o
življenjskem dihu gorenjskih ali štajerskih
vasi...; o ljudeh, ki veliko delajo, pa tudi
radi živijo in znajo živeti; o cestah, poteh
in stezah; o planinskih domovih in obcestnih
gostilnah; o ljudeh, ki tu ne strežejo,
temveč sprejemajo in gostijo.
Zvone Kržišnik začne v »Uvodni besedi«,
nekakšen oris slovenske dežele. Slovenije
v Jugoslaviji. Geografski podatki. Življenjski
utrip tukaj živečih ljudi. Uvodni tekst je
morda namenjen tujcu, nepoznavalcu Slovenije,
pa prav tako dobrodošel domačemu
človeku.