Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
zemlji, vendar ne povsem enakomerno.<br />
V gorskem svetu in hribovju jih je več<br />
kot po gričevju, le nižine so skoraj brez<br />
njih, čeprav so tudi tam nekatere reke<br />
poskrbele zanje. Slapovi sodijo med najbolj<br />
slikovite geološke pojave v površinskem<br />
preoblikovanju kamnitega zemeljskega<br />
površja, na vseh celinah jih najdemo<br />
...« Tako predstavi v uvodu svojo<br />
knjigo »Slapovi v Sloveniji« prof. dr. Anton<br />
Ramovš.<br />
Knjigo je izdala leta 1983 Slovenska matica<br />
v Ljubljani, posvečena pa je »ljubiteljem<br />
slovenske narave ob petdesetletnici<br />
Proteusa in Prirodoslovnega društva Slovenije«.<br />
Obsega skoraj 300 strani, je imenitno<br />
opremljena in tiskana na zelo dobrem<br />
papirju, ima tudi mnogo fotografij in skic.<br />
Nekaj slapov se bohoti celo v barvnem<br />
tisku.<br />
Razumljivo je, da je največ slapov v goratem<br />
svetu, kjer je površinski relief zelo<br />
razgiban. Zato najdemo marsikateri slap<br />
v svetu, kamor najraje zahajajo planinci.<br />
Pa vendar hodimo mimo marsikaterega slapa,<br />
ne da bi vedeli zanj in ne da bi ga<br />
bolje poznali. Knjiga A. Ramovša je namenjena<br />
nalašč za tiste, ki ljubijo naravne<br />
lepote in hodijo v naravo z odprtimi očmi.<br />
Na svetu je sicer okrog 400 slapov višjih<br />
od 100 m. Tudi pri nas nismo brez njih.<br />
Boka pri Bovcu je naš največji slap in je<br />
visok kar 106 m. Najvišji slovenski slap<br />
pa je nad Jezerskim — Čedca s 130 m.<br />
Vseh slapov je pri nas okrog 260, vsaj takšen<br />
je podatek v knjigi, v kateri je opisanih<br />
185 slapov.<br />
V Ramovševi knjigi podrobneje spoznamo<br />
čez 30 slapov v Julijcih, kakih 20 iz Karavank,<br />
kakih 10 iz Kamniških in Savinjskih<br />
Alp. Tudi Pohorje ni brez slapov,<br />
prav tako niso brez njih hribi na škofjeloškem<br />
ozemlju, na Idrijskem in Cerkljanskem,<br />
v Zasavju, na Kozjanskem. Tudi v<br />
nižjih delih jih najdemo, kot je Ljubljanska<br />
kotlina, Notranjska, Dolenjska in celo slovenska<br />
Istra. Vsak slap živi svoje življenje:<br />
nastane, se veča in propada. To je osnovna<br />
misel pri Ramovševih opisih. Poseben poudarek<br />
je namenjen nastanku slapov in<br />
njihovemu življenju. Po tem so slapovi<br />
celo razdeljeni na več skupin. Podrobneje<br />
je opisana geološka zgradba okolice slapov<br />
in z njo povezan nastanek slapov. Ob<br />
nekaterih slapovih spoznamo celo okamnine,<br />
ki jih najdemo v njihovi bližini.<br />
Opozarja nas na zanimive rastline v okolici,<br />
pa celo na stihe naših pesnikov, ki so<br />
občudovali posamezne slapove. Seveda ne<br />
manjkajo podatki, kje in kako pridemo do<br />
slapov.<br />
Knjiga »Slapovi v Sloveniji« je na strokovni<br />
višini, vendar je pisana zelo preprosto.<br />
Večji del opisanih slapov je v gorskem<br />
svetu, zato knjigo lahko štejemo tudi med<br />
planinske publikacije. Planince bo obogatila<br />
z marsičem. Ko bodo šli mimo<br />
katerega od opisanih slapov, se jim bo ta<br />
zdel nekam bolj znan, domač. Morda bo ta<br />
ali oni planinec celo razmišljal o vzrokih<br />
nastanka slapa, o njegovem življenju in<br />
tudi o njegovem nehanju Pozoren bo na<br />
domača imena, ki so povezana s slapovi,<br />
morda bo iskal še novih.<br />
»Slapove v Sloveniji« lahko postavimo med<br />
tiste knjige, iz katerih dobivajo neštete podatke<br />
strokovnjaki, ljubitelji narave, planinci<br />
in še marsikdo. Naj končam z besedami<br />
dr. Emilijana Cevca, da je slovenska<br />
zemlja spregovorila še z novo govorico<br />
— s šumom in hrumotom razpenjenih<br />
voda! In tega šuma ter hrumota v knjigi<br />
smo resnično veseli.<br />
Rajko Pavlovec<br />
TURISTIČNI KOLEDARČEK —<br />
INFORMATOR ZA LETO 1984<br />
Izdala ga je Celjska turistična zveza. Vsebina<br />
potrjuje, da sta turizem in planinstvo<br />
na področju Celjske turistične zveze<br />
— povezana. Če listamo po njem, bomo pri<br />
vsakem mesecu našli opis ene izmed kulturno<br />
zgodovinskih znamenitosti (na primer<br />
Ziče — Žički samostan Rifnik, planinsko<br />
turistične točke Mrzlica, Okrešelj, Klemeškova<br />
planina). V koledarčku najdemo poleg<br />
kulturno etnoloških znamenitosti turističnih<br />
krajev, zdravilišč, še muzeje, muzejske<br />
zbirke, spomenike NOB, planinske<br />
transverzale. Med njimi je tudi ena najmlajših<br />
— Konjiška planinska pot ob spomenikih<br />
NOB. Manjka le najmlajša — Po<br />
poteh Vinske gore.<br />
Posebno poglavje je namenjeno planinskim<br />
postojankam, opisom in dostopom ter<br />
planinskim društvom, in članstvu. Pri večjih<br />
turističnih krajih so opisani tudi izleti na<br />
bližnje planinske točke. (Na primer Gornji<br />
grad — opis poti na Menino planino itd.)<br />
Planinci smo lahko veseli, da smo spet<br />
dobili knjižico, ki nam lahko pomaga pri<br />
našem delu.<br />
O povezavi med turizmom in planinstvom<br />
priča navsezadnje tudi zadnja številka »Turističnih<br />
objav«, glasila Celjske turistične<br />
zveze. Tu najdemo sestavke — 75 let<br />
Frischaufovega doma, Otvoritev Koče na<br />
Klemenči jami, Mozirska koča PD Mozire,<br />
Razstava ob 90-letnici SPD Gornji grad,<br />
Celjani na Gaurišankarju, <strong>Planinski</strong> objekti<br />
na Menini.<br />
Franc Ježovnik<br />
PLANINSKI BILTEN »DELA«<br />
Glasilo planinskega društva »Delo« Ljubljana<br />
je s svojo 27. št. izredno bogato. Ne<br />
samo, da opisujejo svoje pohode v gore,<br />
izlete in poti skozi zgodovinske kraje,<br />
temveč je tudi poučno, saj na nekaj straneh<br />
poročajo o planinski šoli, ki so jo<br />
imeli na Pokljuki. Bilten vsebuje med drugim<br />
planinski leksikon in alpinistične pri-
Change language