Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
BIVAK, KI BI REŠEVAL ŽIVLJENJA<br />
Relativno lahka, vendar zelo visoka vrhova<br />
Elbrusa v Kavkazu (5621 in 5633 m) sta<br />
pogosto cilj povsem neizkušenih turistov.<br />
Zahrbtni vremenski preobrati z viharjem,<br />
snegom in nizkimi temperaturami pa povzroče<br />
tod pogosto tudi smrtne nesreče,<br />
celo prave katastrofe, pri katerih izgubi<br />
življenje tudi več ljudi hkrati. Časopis<br />
»Sovjetski šport« je objavil 13. julija 1983<br />
odprto pismo skupine alpinistov, ki predlagajo,<br />
naj bi na sedlu pod vrhom (5350 m)<br />
postavili zasilno zavetišče z desetimi ležišči,<br />
brezžično povezavo, lekarno in zalogo<br />
živil. Planinci, ki bi jih presenetila<br />
nenadna sprememba vremena, bi lahko tu<br />
preživeli najhujše. Sicer pa je tu že bila<br />
od leta 1933 majhna koča. Leta 1950 so jo<br />
celo izboljšali in obili s pločevino, vendar<br />
je nato počasi razpadla. Med avtorji pisma<br />
so tudi štirje udeleženci sovjetskih odprav<br />
v Himalajo.<br />
jn (prev. Z. Z.)<br />
PRVA PONOVITEV VZPONA NA BIG-BEN<br />
Prav na jugu Indijskega oceana leži Heard<br />
Island, od katerega je do obal Antarktike<br />
še 1500 km. Ta mali in nenaseljeni otok je<br />
znan predvsem po 2745 m visokem delujočem<br />
ognjeniku Big Ben, ki je tudi najvišja<br />
avstralska gora, ker otok pač sodi k<br />
Avstraliji. Na sami celini je namreč najvišji<br />
vrh Mount Kosciuszko z 2230 m. Kot<br />
poroča »New Zealand Alpine Club Bulletin«<br />
2/1983, se je neki avstralski odpravi<br />
9. in 10. februarja 1983 posrečilo, da je<br />
kot prva ponovila vzpon na Big Ben. Vremenske<br />
razmere so bile med podvigom<br />
zares subarktične; hud mraz in orkanski<br />
veter sta preprečevala postavljanje šotorov<br />
in prisilila alpiniste, da so bivakirali<br />
v ledenih votlinah. Odprava je imela predvsem<br />
znanstvene naloge in je o svojem<br />
početju tudi posnela televizijski film. Prvenstveni<br />
vzpon na ognjenik Big Ben je izvedla<br />
odprava Wawrick-Deacock 26. januarja<br />
1965.<br />
jn (prev. M. A.)<br />
nujnejšo plezalsko opremo (dva cepina,<br />
dereze, sedežni pas, v nahrbtniku elektrolitska<br />
tekočina in tablica čokolade). Ob<br />
9.10 je bil na vrhu Eigerja. Nov rekordni<br />
čas: 4 ure 50 minut.<br />
Južnotirolski voznik bagerja Reinhard Patscheider,<br />
24 let, pa je z Eigerjevo severno<br />
steno opravil 31. julija prav tako sam. Čeprav<br />
je vlačil s seboj 50-metrsko vrv, ledne<br />
vijake in hrano, je potreboval za vzpon<br />
prav tako manj kot pet ur.<br />
Thomas Bubendorfer že nekaj let slovi po<br />
solističnih vzponih. Tako je med drugim<br />
preplezal severno steno Matterhorna v treh<br />
urah in 50 minutah. Intelektualistični lovec<br />
na rekorde velja v Avstriji za veliko upanje<br />
alpinizma in se tudi vse bolj uveljavlja na<br />
alpinističnem tržišču, saj hoče od plezanja<br />
tudi živeti.<br />
Reinhard Patscheider iz Langstaufersa v<br />
Vintschgauu na južnem Tirolskem je bil<br />
vse do letošnjega poletja docela neznan.<br />
Ni nikakršen specialist in tudi ne plezalska<br />
zvezda. Gotovo je stremuški, toda predvsem<br />
izredno kondicijsko pripravljen. To<br />
dokazuje njegov podvig v avgustu 1981, ko<br />
je v desetih urah in pol opravil s severnimi<br />
stenami Ortlerja, Zebruja in Koniga. Je<br />
tudi smučarski učitelj in bi zdaj rad postal<br />
poklicni gorski vodnik.<br />
Seveda ne gre pozabiti, da ostaja Eigerjeva<br />
severna stena slej ko prej resna zadeva,<br />
saj sta bila v začetku letošnjega<br />
avgusta v njej kar 13 dni ujeta dva mlada<br />
alpinista. Rešila ju je šele švicarska reševalna<br />
služba. Prav zato oba rekordna časa<br />
tudi nista pomenila prave senzacije v množičnih<br />
občilih, ki so se izredno na široko<br />
ukvarjala predvsem z najnovejšo »visokogorsko<br />
dramo«.<br />
(»Alpin«, 10/1983.)<br />
M. A.<br />
GORA NA ZNAČKI F. E. M.<br />
(Federacion Espanola de Montanismo)<br />
Pred 50 leti, 16. maja 1933, je bil prvič<br />
preplezan znameniti stolp Torreon de los<br />
Galayos, v pogorju Sierra de Gredos v<br />
REKORDNI ČASI V EIGERJEVI STENI<br />
Slovita severna stena Eigerja je bila prvič<br />
preplezana šele leta 1938, še vedno pa<br />
velja za eno največjih in najbolj resnih plezalskih<br />
smeri v Zahodnih Alpah. Toda dva<br />
izjemna podviga dveh samohodcev sta v<br />
letošnjem poletju vzbudila precejšnjo pozornost.<br />
V enem samem tednu letošnjega poletja, in<br />
to konec julija, sta dva samohodca preplezala<br />
Eigerjevo severno steno v manj kot<br />
petih urah. 27. julija 1983 ob 4.20 zjutraj<br />
je začel svoj vzpon 21-letni avstrijski poklicni<br />
alpinist Thomas Bubendorfer z naj-