Februar - Planinski Vestnik

Težko je primerjati Messnerjeve cilje, še težje pa cilje njegovih sponzorjev, donatorjev
oziroma podpornikov z našimi. Je pa vedno kot internacionalen vzornik širil svoj vpliv.
Tudi naši plezalci v Himalaji in drugje so dali svoj prispevek, manj individualen bolj
ekipen; tu so vrhunski ekipni dosežki (Everest, Lotse, Daulagiri) na jugoslovanski način.
Mislim, da imamo posameznike podobnih fizičnih, psihičnih in moralnih kvalitet, vendar
nimamo nacionalne politike in ciljev ter sponzorjev. Od alpinizma pri nas še ni možno
živeti, verjetno še dolgo ne bo, vendar je to osnova mesnerjanstva. Če bomo ustvarili
take možnosti, se bomo srečali z novimi težavami, vendar velja poskusiti. Kdor ne
preizkusi ideje, daje ideje nasprotnikom.
Mi bi morali to idejo integrirati v splošna prizadevanja za turistično vrhunsko ponudbo
gorskega sveta.
Planinskemu vestniku se ie občutno povečala naročnina, beležimo pa že več
let tudi izgube. Nekateri MDO so predlagali spremembe, tehnične in vsebinske
narave. Uredniški odbor pa vztraja pri starem konceptu. Kaj bi bilo treba
storiti, da ne bi bilo recimo na naslednji skupščini kritike*
Tudi pri PV velja poskusiti kako novost. Rizik je tu izreden, vendar sedanji razvoj cen,
padec kupne moči in vse ostalo samo opozarja na probleme. Poleg Vestnika razvijamo
še druge oblike obveščanja — Alpinistične razglede in Obvestila. PV se bo moral
dokazati vsebinsko in ekonomsko.
Seveda pa ni problem v tem. 1000 ND za 576 tiskanih strani ni veliko, vendar menim,
da tu veliko odločamo brez bralcev — kupcev PV. Ti bodo na koncu imeli vso besedo.
Nove propagandne akcije, ki so v pripravi, bodo nekaj pomagale. Velika naloga
je pred uredništvom, pa tudi pred drugimi. Nekaterih tehničnih parametrov ter racionalizacije
pri tem ne izključujem. Na prihodnji skupščini oziroma glavnih odborih bomo
o tem še veliko govorili.
Kako ocenjujete odnos do drugih družbeno-političnih organizacij in telesnokulturnih
organizacij danes in v bodoče.
Nesporno je, da naša organizacija uživa ugled družbene organizacije; vsaj za nekatere
naloge smo izredno pomembni, če ne edini. Ta ugled seveda ni še obveznica. Tekmovanja
v raznih SIS, kjer bi lahko družbeni ugled v obliki svobodne menjave vnovčili,
so končana že v prvih sklicih. Časa in načina za spremembe kriterijev nimamo ali pa
ga ne znamo najti. Borba za delitev skromnih sredstev za športno rekreacijo v RTKS
pomeni nič drugega kot — vzemi tabornikom za planince in narobe. Vsaka objektivizacija
ob kriterijih, ki tako nastanejo, je odveč. Položaj organizacije v SZDL je ugoden, še
boljši v ZSMS. Mogoče ni dovolj razumevanja v Zvezi sindikatov, vendar smo lahko
zadovoljni.
Hudo je, če kak prehud volontarizem rešujemo z volonterji. To lahko pomeni odhod
cele generacije ali posameznikov. V novih pogojih gospodarske stabilizacije se bodo
delavci še bolj obrnili v naravo in na cenejše oblike uporabe prostega časa. Razumeti
bi morali, da bo v zvezi s tem prišlo v ZTKO in RTKS do nekaterih pomembnih racionalizacij,
tako konceptualnih ali drugačnih. Bojim se, da na tem ne delajo veliko. Da pa
smo pripravljeni sodelovali, smo že večkrat poudarili.
Tomažu Banovcu, že tretjič izvoljenemu predsedniku PZS, bi lahko zastavili
še dosti vprašanj. Upamo, da bo v dveletnem obdobju še dovolj časa,
da bomo z njegovo pomočjo lahko razvozlali ta ali oni problem in osvetlili
to ali ono vprašanje. Želimo vam veliko uspeha pri amaterskem delu pa tudi
kakšno sproščeno urico v hribih.
' Planinski vestnik se snovno in oblikovno postopoma dopolnjuje tako kot so to pokazali rezultati
ankete. Le-to smo organizirali med samimi naročniki PV pa tudi med člani PD po planinskih društvih
v letu 1982. Ideje, sugestije in nove predloge (med njimi so tudi tisti, ki so bili oblikovani na sestankih
nekaterih MDO) smo strnili v predlog novega koncepta, nove vsebinske in oblikovne usmeritve
PV. Ta predlog je obravnaval GO PZS na svoji redni seji dne 23. 4. 1983 in ga tedaj tudi potrdil
in sprejel za oporo in za izhodišče pri delu uredniškega odbora PV. (Op. ured.)