You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
napoveduje francoska revija »Montagnes«<br />
7—8/1983, hoče naslednje leto voditi odpravo<br />
na 8068 m visoki Gašerbrum I (Hidden<br />
Peak). Ta odprava pa bi naj pomenila<br />
tudi pravo vrhunsko srečanje generacij:<br />
poleg mladih alpinistov bi naj sodelovali<br />
tudi takšni veterani, kot so Lucien Gerardini<br />
(leta 1952 je preplezal zahodno steno<br />
Druja), Lothar Brandler (Direttissima Velike<br />
Zinne leta 1958) in celo VValter Bonatti.<br />
Gašerbrun I je sicer visok, vendar ne<br />
zelo težak in nameravana odprava lahko<br />
računa na popoln uspeh.<br />
jn (prev. Z. Z.)<br />
ANORAKI IZ GORE-TEXA<br />
Laminat gore-tex poznamo že nekaj časa.<br />
Za izdelavo nepremočljivih vetrovk so ga<br />
uporabljale tudi naše novejše himalajske<br />
odprave in GRS. Laminat vsebuje veliko<br />
mikroskopskih luknjic, ki prepuščajo soparo,<br />
so pa premajhne, da bi skozi njih<br />
lahko pronikala voda oziroma deževnica.<br />
Slabost laminata je v tem, da zaradi gubanja<br />
in zvijanja napoka, prvotne drobcene<br />
luknjice pa se povečajo v luknje, ki kot<br />
sito prepuščajo vodo. O nepremočljivosti<br />
seveda ne moremo več govoriti.<br />
To dobro ve industrija, ki z novimi izboljšavami<br />
nenehno poskuša ustvariti boljše<br />
izdelke. Tokrat je nemško podjetje<br />
Schdffel dalo na tržišče kombinacijo laminata<br />
gore-tex s popelinom kot vrhnjim<br />
slojem in znoj prepuščajočim poliestrom<br />
kot podlago. Trgovci trdijo, da so anoraki<br />
tokrat neprepustni za vodo in veter, da pa<br />
izdatno in optimalno prepuščajo znoj. Cena<br />
in trajnost nista navedeni.<br />
P. Š.<br />
(Berg Echo 9/83)<br />
AVSTRIJSKI PLANINCI NA SLOVENSKI<br />
PLANINSKI TRANSVERZALI<br />
Devet planincev iz Avstrije je lani poleti<br />
prehodilo drugi del Slovenske planinske<br />
transverzale (Mojstrana—Idrija). Udeležence<br />
je pestila vročina, tako da poti v celoti<br />
niso zmogli. Najbolj so se pritoževali<br />
nad velikimi višinskimi razlikami, ki jih je<br />
treba premagati. To povzroča pri nepripravljenih<br />
planincih prehitre spremembe.<br />
Najbrž pa ti avstrijski planinci le niso bili<br />
dovolj pripravljeni za naporno planinsko<br />
hojo.<br />
POREZEN<br />
Počasi se vzpenjam proti vrhu Porezna. Dan je vroč. Dohitim kolono, ki jo zaključuje<br />
planinka s kar zajetno zadnjo platjo. Korak sem prilagodil koloni, ko se ta, poprej<br />
»zadnja v koloni«, obrne nazaj in mi reče:<br />
»Ti pa kar naprej, fant. Ne prenesem, da se kdo skriva za mojo platjo. Prav zato tudi<br />
hodim ,ta zadnja'.«<br />
Jaz pa nazaj: »Veste tovarišica, vaša .zadnja plat' me ne zanima in me tudi čisto nič<br />
ne moti!«<br />
Ona pa: »Moti ali ne moti, v njeni senci tudi ne boš užival!«<br />
ZAVETIŠČE POD ŠPIČKOM<br />
Grizemo kolena in štejemo zadnje metre do Zavetišča pod Špičkom. Oskrbnik Francelj<br />
nas je opazil že zdavnaj in nam je prišel nasproti. Hitro nas je preštel: »...eden, dva,<br />
trije, štirje ... Torej štiri čaje za naše goste!«<br />
Komaj smo posedli, že se je pred nami kadil vroč čaj.<br />
Francelj pa nam na mizo natrese še češenj. Debelo smo ga gledali. Tu gori pa —<br />
češnje<br />
Francelj se pa ni dal zmotiti: »Vzemite jih in jih jejte, fantje! Zadnje so. Samo te so še<br />
ostale od moje češnje tam za kočo. Ponoči so mi jo, barabe, .orabutali'!«<br />
Vse tri anekdote, objavljene<br />
v tej št. PV pod črto, je prispeval<br />
Stane Štucin, Cerkno
Change language