Februar - Planinski Vestnik

Seveda je funkcija izredno delovna. Nerodno je predvsem to, da zaradi funkcije manj
hodim v gore. V novem sestavu bomo, upam, predsedniška bremena razdelili tudi na
druge, še bolj delovno.
Kateremu problemu oziroma dejavnosti boste posvetili največ pozornosti
Predsednik lahko posveti večjo pozornost le malo stvarem. Veliko prostovoljskega dela
je vloženega v planinsko organizacijo. Res je, da je kako obdobje zahtevalo drugačen
vrstni red. Tako smo nekoliko več delali na področju planinskega gospodarstva. To je
bila tudi družbeno zelo pomembna naloga. Če je bilo kaj bolj v senci, ni taka težava,
težave so v klišejih oziroma stereotipih, ki smo jih bili sprejeli sami, pa tudi okolica.
To vse je povezano in se razume kot na primer: zasvojenost s prostovoljskim delom
pri graditvi objektov, množični pohodi, markiranje potov, delo z mladino, alpinizem in
sploh področje vzgoje in propagande; vse to je manj znano navzven. Težave materialne
narave pri Planinskem vestniku so strašne in so malo znane; enako je z novimi usmeritvami
na brezpotja, v SFRJ, na bližnja gorska območja in tako naprej. Danes, ko
odgovarjam na ta vprašanja prvi dan v letu 1984, lahko samo ugotovim, da televizija
(konkretno Marko Rožman, ko je ocenil sezono 1983) ni omenila alpinizma v vrhunskem
športu, ne kot uspeh, niti ne kot neuspeh!
V prihodnje bomo morali, tako razumem tudi razpravo in usmeritve Skupščine, nekoliko
več storiti za »negospodarsko dejavnost« v planinstvu. Zato bo propaganda tudi v prihodnje
zelo pomembna.
V poročilih smo zasledili, da je v Sloveniji vrsta planinskih društev, ki gojijo
planinstvo samo v lastni sredini; tu mislim predvsem na PD v podjetjih.
Nasproti temu pa vemo, da je še dve tretjini šol brez planinske vzgoje. Torej
bo veljala ustrezna pozornost tudi delu z mladino.
Z mladino ni težav. Pozabljamo, da planinci nismo edini, ki vključujemo mladino. Še
huje pa je, da celo med nami gojimo nekak pokroviteljski odnos do mladine. Praviloma
skrbijo v tistih PD, ki malo dajejo mladini, tudi za to, da ne bi preveč povečali članarine.
Na Skupščini so bili vsi delegati — mladinci za visoko, če ne višjo članarino. Tega
se bomo morali odvaditi. Vendar menim, da so v drugih organizacijah podobno zaskrbljeni
nad mladino. Delo z mladino moramo razumeti drugače — to naj bo delo mladih.
Mi imamo izkušnje — pionirje vodi mladina, celo skrb za cicibane je naložena pretežno
mladim.
Pa še to: Na slovenskih šolah smo — vsaj za osemletke lahko trdim — dovolj prisotni;
tudi tu nismo edini, tu so tudi taborniki, deloma Partizan in drugi. Težje bo, skupaj
z Zvezo socialistične mladine, narediti kaj v krajevnih skupnostih in v naseljih.
Naš alpinizem je v minulem obdobju zabeležil vrsto opaznih uspehov. V svoji
organizacijski obliki pa se sooča s problemi, ki izvirajo iz različnih gledanj
posameznikov na alpinizem v skupni planinski organizaciji. Kako ocenjujete
vi ta pojav
Sedaj že vsi vemo in upam, da je bil spodrsljaj na TV samo napaka, da je alpinizem
vrhunski šport. Tekmovalen pa ni, čeprav ima nekatere take prvine. V minulem obdobju
so me tudi osebno kritizirali, mislim da dokaj upravičeno, da novih tendenc v alpinizmu
ne razumemo. Nekateri alpinisti tudi javno opozarjajo na določene konceptualne težave
oziroma razhajanja v organizaciji. Nenadoma — vendar ne nepričakovano — imamo
odličen izbor vrhunskih plezalcev — športnikov, na drugi strani pa premalo sten in gora
doma, premalo oblik (skalolazenje ipd.), premalo denarja, premalo opreme, premalo
deviz, premalo razumevanja in poleg vsega še premalo — organizacije.
Prav tu bi radi oboji — mi odsluženi plezalci — rekreativci — pomagali generaciji novih
plezalcev. Pričakujemo močno komisijo za alpinizem, trden koncept in določen
nov položaj v organizaciji. Ni in ni novih vrhunskih alpinistov organizatorjev. Če nisi
zvezda — stare pa ne veljajo — potem pa jim tudi organizacijskih nalog nočemo poveriti.
Sem tudi statistik in vem, da mora vrhunski športnik danes, poleg ustavnih 42 ur na
teden, delati v športu za vrhunski uspeh še približno 25—30 ur. Jasno, da potem ni časa
za organizacijske naloge, ki potrebujejo tudi nekaj takega.
Poskuse analize stanja poznamo. Mislim, da bo gradnja koč in potov postala stabilna.
Gradili naj bi kvalitativne prvine orgnizacije. Vesel bom, če bomo v organizaciji delovali
na skupnih nalogah tako planinci kot alpinisti. Nestrpnost na obeh koncih bo treba
preliti v energijo, ki jo potrebujemo za sodelovanje.