Evalvacija izvajanja politike podjetništva in konkurenčnosti v ...

grozdi, platforme, mreže kot partnerstva so se lahko prijavili na razpise za sofinanciranjeraziskovalno -razvojnih projektov. Neposrednega spodbujanja ustanavljanja in delovanjagrozdov pa slovenska podjetniška oz. inovacijska politika ne pozna več.V okviru Podjetniškega centra za malo gospodarstvo (PCMG) se je še naprej odvijalprogram vavčerskega svetovanja. V tem obdobju je izvajanje storitev v vavčerskem programusvetovanja potekalo preko regionalnih razvojnih agencij in lokalnih podjetniških centrov.Namenjeno je bilo trem ciljnim skupinam: potencialnim podjetnikom, delujočim podjetjem inkmetom oziroma prebivalstvu s podeželja. Storitve vavčerskega programa so izvajalisvetovalci organizatorji, ki so bili zaposleni v lokalnih podjetniških centrih, svetovalcigeneralisti in svetovalci specialisti. Koncem leta je bila opravljena strokovna evalvacijaprograma (Drnovšek, dec. 2004), ki je temeljila tako na ugotavljanju zadovoljstva sprogramom na strani izvajalcev (organizatorji in svetovalci) kot na strani vključenih fizičnihoseb (potencialni podjetniki) in podjetij. Med ugotovitvami analize je bila tudi navedba orelativno nizki vrednosti posameznega vavčerja kot tudi o razkoraku med povpraševanjem povavčerjih in razpoložljivih sredstvih razpisa: tudi zato so se razpisi sheme vključili v Enotniprogramski dokument za 2004-2006 in je bil program podjetniškega svetovanja podprt ssredstvi ERRS. V letih 2004 in 2005 je bilo na razpolago 545 mio SIT, od tega je bilo v letu2004 dodeljenih 195 mio SIT sredstev. Iz sredstev strukturne politike se je financiraloizključno subvencije za svetovanje delujočim MSP s področja poslovnih funkcij podjetja inpripravo razvojnih programov in projektov. Zaradi relativno zamudne administrativneprocedure je bilo do 31.12. izstavljenih zahtevkov za povračilo le v višini 45.9 mio SIT.Shematsko so se glede na ciljne prejemnike ukrepi v tem letu koncentrirali na razvoj innadaljnjo rast podjetij, deloma lahko vavčersko svetovanje ter ukrep za sofinanciranje storitevtehnoloških parkov in podjetniških inkubatorjev štejemo kot ukrepa, ki sodita v pomoč startuppodjetjem. Pomanjkanje ukrepov, kot so skladi tveganega kapitala, posebne oblikesvetovanja za bodoče podjetnike in poenostavitev postopkov za nastanek novega podjetja sostvari, na katere se je v tistem času opozarjalo v analizah podjetniškega in inovacijskegaokolja (Trendchart Country Report, 2004, 2005; Razvojno poročilo UMAR 2005, ter notranjeanalize na MG).Za start-up fazo je pomemben ukrep sofinanciranja storitev tehnoloških parkov in poslovnihinkubatorjev, ki sodi med ene prvih podjetniških ukrepov v Sloveniji. Vsebina podpore se jeskozi leta spreminjala. V letu 2004 so bili upravičenci tehnološki parki in inkubatorji (razpisUL 10-11, 6. 2. 2004), ki so včlanjenim podjetjem zagotavljali svetovalne storitve enkratnegaznačaja le v začetni fazi razvoja posameznega podjetja na področju usposabljanja, upravljanja,računovodstva, knjigovodstva ter finančnega poslovanja, novih tehnologij (posebnoinformacijskih), varstva okolja, zaščite intelektualne lastnine in podobno. Sofinancirano jebilo 50% stroškov takih storitev. Prav tako se je v višini 25% sofinanciralo razvojnoraziskovalno dejavnost, ki je vključevala stroške dela in skupne infrastrukture tehnološkihparkov oziroma podjetniških inkubatorjev. Za razvoj novih storitev so lahko tehnološki parkiprejeli 15% sredstev. V letu 2004 je bilo sofinancirano delovanje treh tehnoloških parkov intreh poslovnih inkubatorjev (Avdić, 2004). Ministrstvo za gospodarstvo je sofinanciralo tudistoritve tehnoloških centrov (UL 23/ 2004). Ukrep naj bi spodbudil razvoj inovacijskegaokolja za MSP, saj je MG sofinanciral projekte uvajanja novih storitev in podpornihdejavnosti tehnoloških centrov: upravičeni stroški so bili 50% stroškov dela strokovnjakov za13