Evalvacija izvajanja politike podjetništva in konkurenčnosti v ...

Praktično vse države, ki imajo več manjkajočih faktorskih vrednosti, se s svojimi povprečnimivrednostmi uvrščajo za Slovenijo, zato vključitev ali izključiteh teh držav iz obravnave, nevpliva na mesto, ki ga Slovenija na ELKI zaseda. Z ozirom, da je gre izključno za medržavnoprimerjavo, lahko pogledamo v času, kako se je spreminjala uvrstitev Slovenije na vsakiizmed treh ELKI, pri čemer višja uvrstitev implicira kvalitetnejše institucije in boljšomednarodno konkurenčnost. Graf 9.1 prikazuje dinamiko rangov Slovenije v preučevanemobdobju za vse tri institucionalne faktorje, od 1995 do 2007, ko je pokritost vseh trehnajboljša. Poleg samih vrednosti, je vrisan v graf tudi linearni trend. Tabela 9.12 prikazujeprav tako dinamiko rangov za vse tri latentne institucionalne dimenzije, vendar v vsehmogočih letih.Pogled na dinamiko nam ne poraja prijetnih občutkov. Legalne institucije kažejo najmočnejšitrend poslabšanja skozi preučevano obdobje, torej je kvaliteta legalnega okolja v Sloveniji, vmednarodni primerjavi, vedno slabša, Slovenija pa zato izgublja konkurenčnost. Dinamikapolitičnih institucij prav tako kaže negativni trend a z manjšim naklonom, ki konča približnona enakem mestu kot trend ranga po legalnih institucijah. Mednarodno gledano je torej tudikvaliteta političnih institucij vedno slabša. Drugače velja za ekonomske institucije, saj nekažejo nikakršnega mednarodnega poslabšanja, pri čemer pa je potrebno poudariti, da se odvseh treh dimenzij, najslabše uvrščamo v povprečju prav v ekonomskih institucijah. Taanaliza torej implicira, da slovensko institucionalno okolje v mednarodni primerjavi nazaduje,oz. v najboljšem primeru stagnira, kar je problematično predvsem z vidika dobrega inkonkurenčnega poslovnega okolja. V vseh primerih pa ne smemo pozabiti, da smo poabsolutni kvaliteti po večini še vedno v drugi polovici držav Evropske unije.Slika 9.1: Uvrstitev na ELKI lestvici v obdobju 1995 - 2007219