Evalvacija izvajanja politike podjetništva in konkurenčnosti v ...

ki nam prav tako kot FE metoda odpravi problem z neopazljivimi izključenimi firmskospecifičnimiučinki. Regresijski koeficient nam v tem primeru poda povprečno spremembospremenljivke y od obdobja tik pred dodelitvijo ukrepa na prvo leto s sredstvi ukrepa. Tretjamožnost pa je uporaba dolgih diferenc (LD), kjer ohranimo le prvo (t=p) in zadnje (t=z)opazovanje za vsako podjetje: (LD)Koeficient nam v tem primeru poda oceno razlike med vrednostjo spremenljivke y v prviin zadnji časovni enoti.Za bolj sistematično spremljanje razvoja izbranih značilnosti subvencioniranih podjetij smo zregresijsko analizo ocenili tudi vrednosti teh pokazateljev uspešnosti poslovanja od prvega dočetrtega leta po podelitvi sredstev podjetju: 1,2,3,4kjer so v vektor kontrolnih spremenljivk vključene naslednji regresorji: prodaja, zaposlenost,povprečne plače, kapitalska intenzivnost, produktivnost in starost. Vrednost podapovprečno razliko vrednosti kazalnika y med prejemniki in kontrolnimi podjetji k let poprejemu sredstev. Ocene parametra so pri tej metodi pristranske in nekonsistentne, saj neobravnavamo problema izpuščenih spremenljivk. Da odpravimo to pomanjkljivost uporabimopriljubljeno ekonometrično tehniko razlike v razlikah (difference-in-differences; DID). Zarazliko od metod, ki uporabljajo variabilnost znotraj enot opazovanja (within-subjectvariation; to so zgoraj omenjene metode FE, FD in LD) ali metod, ki izkoriščajo variabilnostmed enotami opazovanja (between-subjects variability; to je v prejšnjem odstavku opisanametoda), pa DID uporablja obe dimenziji variabilnosti, hkrati pa odpravlja tako problemčasovno konstantnih firmsko-specifičnih neopazljivosti kot tudi problem skupnega trenda vskupini prejemnikov in kontrolnih enot. Če obravnavane spremenljivke namreč trendnorastejo v vseh podjetjih ne glede na črpanje javnih sredstev (ali prejemanje spodbud), bomoporast neupravičeno pripisali ukrepu, čeprav je bil posledica na primer splošne gospodarskedinamike. DID zato izračunava dvojno razliko: najprej razliko med obdobjem po prejemupomoči in pred prejemom pomoči in nato še razliko vrednosti te spremembe med prejemniki(T) in neprejemniki (C): . Pozitivni učinek ukrepa je na tanačin ugotovljen le, če prejemniki spremenljivko y povečujejo hitreje kot neprejemniki,potem ko kontroliramo za relevantne opazljive značilnosti v času pridobitve sredstev: 0,1,2,3,4kjer ponazarja število let po prejemu pomoči. Koeficient nam pove, za koliko je bilamedletna prirast spremenljivke y v prejemnikih večja (ali manjša) od letne prirastispremenljivke y v kontrolnih podjetjih. Za boljšo ponazoritev pomena koeficientaprikazujemo ocenjene učinke tudi na spodnji skiki (Slika 2). Na sliki je poleg prejemnikanarisano tudi poslovanje hipotetičnega kontrolnega podjetja, ki je sicer tudi povečevalovrednost kazalnika, vendar počasneje kot subvencionirano podjetje. Učinke ukrepa po letih64