Evalvacija izvajanja politike podjetništva in konkurenčnosti v ...

Slika 6.9.: Pridobitev sredstev za IS je pripomoglo k dodatnemu zaposlovanju (1-sepopolnoma ne strinjam, 7- se popolnoma strinjam)8765432101 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30*Številke od 1–30 so številke respondentov (N=30).Vir Anketa.Iz zgornje slike lahko ugotovimo, da so podjetja z večjo zadržanostjo potrdilaugotovitev, da so dodatna sredstva omogočila dodatne zaposlitve (povprečna ocena 4,7), karpomeni, da je do dodatnih zaposlitev prišlo, a ne v velikem obsegu.Podjetja smo spraševali, od kod so raziskovalci prišli v interdisciplinarno skupino.Ugotovili smo, da jih je največ prišlo iz drugih sektorjev v podjetju ali pa iz drugih podjetij,dobra četrtina jih je prišla z Univerze (fakultete), osmina pa iz JRO. Samo v dveh primerih sopodjetja raziskovalce iskala izven znanstvenih in podjetniških krogov, tj. enkrat na Zavodu zazaposlovanje, drugič pa med samostojnimi raziskovalci. Ta podatek je bil sicer pričakovan, ane v takšnem obsegu. Namreč, podjetja so preko IS prezaposlila določene posameznike, ki sože delali v podjetju. S takim obnašanjem podjetja niso sledila namenu sofinancerja, da bi v ISzaposlila posameznike »od zunaj« in s tem povečala prehodnost iz JRO/fakultete, univerz vpodjetja. Namreč, kot ugotavljajo tudi druge številne raziskave je ena ključnih kritikpodjetniškega sektorja ta, da po njihovem mnenju raziskovalci v JRO in na univerzah nisozainteresirani za prehod v podjetja oz. da nimajo primerjalnih prednosti, ki bi jih kvalificiraleza delovanje v podjetju. Ukrep IS je to omogočal, a podjetja v veliki meri tega niso izkoristila.UČINKI NA IZLOŽEK in KONKURENČNOST PODJETJAPri analizi nas je zanimal tudi učinek na izložke (outpute), ki naj bi bili rezultatsubvencioniranja projekta IS in raven konkurenčnosti podjetja splošno. V tem okviru smoanalizirali predvsem, kaj so pomenila dodatna sredstva za oblikovanje izložkov (npr. ali se jepovečala prodaja izdelkov, ali se je izboljšala kakovost izdelkov, ali se je povečal tržni deležidr.) ter ali so subvencije vodile do ekonomij obsega oz. učinkov razlitja tudi na drugapodročja v podjetju.Glede celotne dodatnosti na ravni rezultata lahko, na podlagi rezultatov ankete,potrdimo, da so prejemniki ocenili, da so bila državna sredstva koristna tako na ravnipovečanja R&R dejavnosti (povprečna ocena 5,6), sodelovanju in učinkih razlitja z drugimipodjetji (povprečna ocena 5,5); izboljšanja kakovosti proizvodov in storitev (povprečna ocena5,2), povečanja prihodkov od prodaje (povprečna ocena 4,9), niso pa bila uspešna priregistraciji, avtorski zaščiti ali patentiranju intelektualne lastnine (povprečna ocena 2,7). Taspoznanja so skladna z rezultati CRP V5-0448 (op. 2), ki ugotavlja, da se učinki vložkovdržave večinoma odrazijo v končnih izdelčnih ali procesnih inovacijah, nimajo pa učinka napatentiranje, licenciranje in druge oblike zaščite intelektualne lastnine. Pri tem se moramo161