Evalvacija izvajanja politike podjetništva in konkurenčnosti v ...

10. SKLEPNE UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA EKONOMSKIPOLITIKISpodbujanje nacionalne konkurenčnosti je v zadnjem desetletju med osrednjimicilji ekonomskih politik tako v razvitih kakor hitro razvijajočih se gospodarstvih. Politikespodbujanja konkurenčnosti so tako predmet podrobnih analiz in se nenehno dograjujejo.Študija podaja celovito vrednotenje politike na področju spodbujanja podjetništva inkonkurenčnosti v obdobju od 2004 do 2009 v Sloveniji. Vključuje pregled ponudbe inrazvoja ukrepov ekonomske politike ter njihove učinke. Na osnovi pregleda ponudbe vseukrepe razvrstimo v pet skupin: (I) vavčerske spodbude), (ii) spodbude za investicije v R&Rin tehnologijo, (iii) spodbude za inovacijsko okolje in mreženje ter razvoj človeških virov inmobilnosti (iv) spodbude, ki olajšujejo financiranje (tako lastniško financiranje kakorgarancije) ter (v) spodbude internacionalizaciji podjetij.Osnovna hipoteza, ki jo v študiji preverjamo, je, da dodeljene spodbude podjetjemprinašajo koristi, ki se kažejo v rasti in razvoju podjetij ter večji uspešnosti poslovanja.V raziskovalnih vprašanjih nas zato zanima: (i) kako uspešno je poslovanje prejemnikovspodbud/pomoči pred prejemanjem spodbude in ali se uspešnost poslovanja podjetij poprejemu spodbude izboljša, (ii) kakšen učinek lahko pripišemo posameznim vrstam spodbudoziroma državnim pomočem ter (iii) katere so ovire pri bolj učinkoviti izrabi dodeljenihspodbud oz. pomoči.Preverjali smo torej ne le to, ali so spodbude prejela potencialno uspešnejša podjetja, temvečtudi to, kako uspešno so podjetja uporabila pridobljena sredstva v svojem poslovanju. Ker nasposebej zanimajo razlike v času in kako dolgo trajajo učinki spodbud oziroma pomoči,preučevanje opravimo z dinamično analizo in preverjamo razlike v poslovanju že predprejemov spodbud (s čimer posredno ugotavljamo uspešnost nosilcev ekonomske politike priizbiranju prejemnikov spodbud) in učinke, ki se v rasti in poslovanju podjetij na ravniuveljavljenih izkazov o poslovanju pokažejo po prejemu spodbude in predvsem zaradiprejema spodbude. V okviru skupin se osredotočimo na skupne učinke spodbud na poslovanjein dinamiko rasti prejemnikov, saj heterogenost oblik spodbud preprečuje podrobnejšezaključke na ravni posameznih oblik spodbud ali kvalitativnih sprememb v procesih podjetij.V ta namen razvijemo posebno metodologijo, ki omogoča ocenjevanje učinkov prejetespodbude na več načinov, kar povečuje zanesljivost in robustnost ocen. Razviteekonometrične tehnike odpravljajo tako problem časovno konstantnih podjetniško-specifičnihlastnosti, ki jih ne moremo opazovati (sposobnost managmenta, motiviranost zaposlenih) kottudi problem skupnega (enakega) trenda v skupini prejemnikov in kontrolnih enot. S tem seizognemo tveganju, da bi v primeru, če obravnavani kazalci uspešnosti oz. učinkovitostitrendno rastli v vseh podjetjih ne glede na črpanje javnih sredstev (ali prejemanje spodbud),porast neupravičeno pripisali ukrepu, čeprav je bil posledica na primer splošne gospodarskedinamike. Uspešnost in rast podjetij, ki so prejela pomoči, analiziramo na osnovi podatkov iz223