Evalvacija izvajanja politike podjetništva in konkurenčnosti v ...

V analizi ne analiziramo posameznih specifičnih oblik vavčerskih spodbud ali razlik mednjimi, temveč nas zanima splošen učinek vavčerskih spodbud na upešnost poslovanja v časupo prejemu spodbude in predvsem razlika, ki so jo podjetja, ki so kakršnekoli vavčerskespodbude prejela v primerjavi s kar najbolj primerljivimi podjetij, ki takih spodbud nisoprejela. Preverimo torej ne le to, ali so spodbude iz vavčerskih shem prejela potencialnouspešnejša podjetja, temveč tudi to, kako uspešno so podjetja uporabila dobljena sredstva vsvojem poslovanju. Ker nas posebej zanimajo razlike v času in kako dolgo trajajo učinkivavčerskih spodbud, preučevanje opravimo z dinamično analizo in preverjamo razlike vposlovanju že pred prejemov spodbud (s čimer posredno ugotavljamo uspešnost nosilcevekonomske politike pri izbiranju prejemnikov spodbud) in učinke, ki se v rasti in poslovanjupodjetij na ravni uveljavljenih izkazov o poslovanju pokažejo po prejemu spodbude inpredvsem zaradi prejema spodbude.V ta namen uporabimo metodologijo, ki je podrobneje opisana v tretjem poglavju.Uporabljene ekonometrične tehnike odpravljajo tako problem časovno konstantnihpodjetniško-specifičnih lastnosti, ki jih ne moremo opazovati (sposobnost managmenta,motiviranost zaposlenih) kot tudi problem skupnega (enakega) trenda v skupini prejemnikovin kontrolnih enot. S tem se izognemo tveganju, da bi v primeru, če obravnavani kazalciuspešnosti oz. učinkovitosti trendno rastli v vseh podjetjih ne glede na črpanje javnih sredstev(ali prejemanje spodbud), porast neupravičeno pripisali ukrepu, čeprav je bil posledica naprimer splošne gospodarske dinamike.Uspešnost in rast podjetij, ki so prejela vavčerske pomoči, analiziramo na osnovi podatkov izzaključnih računov v treh korakih: (i) s primerjavo kazalnikov poslovanja prejemnikovpomoči s celotno populacijo podjetij v panogah prejemnikov in (ii) z analizo uspešnostipodjetij, ki so prejela pomoči, tako da prejemnike pomoči primerjamo z njimi podobnimipodjetji iz iste panoge in istega leta z izračunom premij po vzoru Bernard in Jensen (1999) inše (iii) z metodami paritve.Ocene učinkov vavčerjev podajamo ločeno za dve skupini prejemnikov, ki sta zaradi pravnoorganizacijskeoblike in drugih lastnosti neprimerljivi, in jih ne moremo obravnavati skupaj;najprej za gospodarske družbe, nato pa še za samostojne podjetnike. Nabor indikatorjev skaterimi merimo učinke vavčerskih spodbud na rast in poslovanje gospodarskih družbvključuje: prihodke od prodaje, zaposlenost, vrednost izvoza, izvozno intenzivnost, dodanovrednost, produktivnost dela, velikost povprečnih plač in kapitalsko intenzivnost. Prisamostojnih podjetnikih učinke na rast in poslovanje spremljamo z enakimi indikatorji, zaradinerazpoložljivosti podatkov (odsotnosti zahtev poročanja) pa izpustimo oceno učinkov na rastizvoz in vpliv na izvozno intenzivnost.Oceno učinkovitosti vavčerskih spodbud prikazujemo v naslednjem zaporedju:• Obseg in število dodeljenih vavčerskih spodbud• Uspešnost poslovanja prejemnikov spodbud glede na povprečno slovensko populacijopodjetij• Uspešnost poslovanja prejemnikov spodbud glede na povprečje v svoji panogi• Razliko v uspešnosti poslovanja prejemnikov poslovanja glede na neprejemnike(Bernard&Jensen premije v absolutnih vrednostih)• Razliko v uspešnosti poslovanja prejemnikov poslovanja glede na neprejemnikeznotraj panoge (Bernard&Jensen premije v relativnih vrednostih)71