Evalvacija izvajanja politike podjetništva in konkurenčnosti v ...

Slika kaže, da je bila po mnenju respondentov ključna prednost članstva vparku/inkubatorju možnost izboljševanja proizvodov (povprečna ocena 5,84), ki ji sledimožnost nadgrajevanja znanja zaposlenih (povprečna ocena 5,26). Drugačna je slika, kopodjetja analizirajo neposredne učinke parka/inkubatorja, ti so ocenjeni skladno s pričakovanji(glede na začetne podatke).Glede na tehnološki profil so podjetja, ki so sodelovala v anketi, v veliki meri razvijalapovsem nove tehnologije, nekatere še nepoznane v svetu, kar gotovo priča, da so pravsredstva, ki so jih podjetja dobila, pomagala v razvoju.Na koncu vprašalnika smo podjetja v odprtem vprašanju povprašali o njihovemmnenju o ukrepu ter o tem, kaj bi bilo treba pri ukrepu še spremeniti.Zbirne odgovore podajamo v nadaljevanju.- Podjetja so izpostavila, da se jim zdi problematično obvezno članstvo vinstitucijah inovativnega okolja (več kot 70 % respondentov to meni!), sajnekatere institucije ne nudijo dovolj podpore za projekte, ki jih izvajajopodjetja. Posledično podjetja porabijo denarj za plačilo storitev institucijaminovativnega okolja, ki so nekoristne oz. jih ne potrebujemo.- Po njihovem mnenju so bil tudi pričakovanja države (sklada) prevelika.Podjetniški inkubator nam ni prinesel nobenega kupca izdelkov, naročnikastoritev ali strateškega partnerja. Pritoževala so se glede»izsiljevanja plačil zanemerljive oglaševalsko (promocijske) akcije (pod pogoji za sodelovanje narazpisu podjetniškega sklada)« kar smatrajo za nepošteno podjetniško praksoin bi morala biti kot taka sankcionirana. Sodelovanje z univerzo (raziskovalci)bi moralo biti bolje urejeno in subvencionirano.- Financiranje naj bodo bolj prilagodljiva. Npr. v panogi IKT se dinamikarazvoja tako hitro spreminja, da je nemogoče načrtovati aktivnosti za 3 letavnaprej, saj v tem času niso več opravičljiva, potrebna in jih je nujnozamenjati. Takšni razpisi bi morali to upoštevati.6.4. Spodbujanje delovanja tehnoloških parkov in inkubatorjevV okviru tega dela analize smo obravnavali način spodbujanja delovanja temeljnihinstitucij inovativnega okolja (tehnološki parki/ inkubatorji) ter poskušali oceniti uspešnostsicer zelo spremenljivega načina njihovega spodbujanja. Na osnovi analize razpisov, ki so bilinamenjeni ali sofinanciranju delovanja ali razvoju tehnoloških parkov in inkubatorjev, smoizbrali nekaj prejemnikov sredstev (gre za malo število institucij) in z njimi opravili polstrukturiraneintervjuje.Kronološki red razpisov in njihove temeljne značilnosti na kratko prikazujemo vnadaljevanju.V letu 2004 je bil razpis za sofinanciranje delovanja tehnoloških parkov in inkubatorjevobjavljen že v februarju (razpis UL 10-11, 6. 2. 2004). Upravičenci so bili tehnološki parki ininkubatorji, ki so včlanjenim podjetjem zagotavljali svetovalne storitve enkratnega značaja lev začetni fazi razvoja posameznega podjetja na področju usposabljanja, upravljanja,računovodstva, knjigovodstva ter finančnega poslovanja, novih tehnologij (posebnoinformacijskih), varstva okolja, zaščite intelektualne lastnine in podobno. Sofinancirano jebilo 50% stroškov takih storitev. Prav tako se je v višini 25% sofinanciralo razvojno183