Revija Svitanje - Zima 2005

30
f i l o z o f i j a
Temelji ezoteričnega
šolanja
Rudolf Steiner
Ezoterična ura v Münchnu,
6. junij 1907
Moramo si priti na čisto, kaj so temelji ezoteričnega
šolanja in kaj je njihova bit. Šola, ki ji pripadamo, je
organizirana tako, da so v njej različni krožki. Vsi,
ki pridejo na novo, so 'iskalci'. Kdor napreduje,
spada k tistim, 'ki vadijo'. Temu sledi pravo
'šolanje'. Naša šola je razdeljena v te tri krožke. Mi
vsi smo šli v šolo ezoterike, da bi v svoji notrajosti
razvili določene organe, ki nas usposobijo, da višje
svetove sami doživimo. Kako pa organe v sebi
razvijemo?
Vsi naši organi so nastali zaradi naše dejavnosti v
nekem času. Ponazorimo si to na primeru: Bil je čas, ko
vsi še nismo imeli oči. Takrat se je človek gibal lebde
– plavajoče v vodenem pramorju. Da bi se orientiral,
je imel organ, ki ga imamo danes še kot nekakšno
zasnovo. To je tako imenovana češarika. Leži zgoraj, v
sredini glave, malo obrnjena navznoter. Pri nekaterih
živalih jo lahko vidimo, če dvignemo lobanjsko kost.
S tem organom je človek davnine lahko zaznaval, ali
se približuje koristni ali škodljivi stvari. Predvsem pa
je bil to organ zaznavanja toplote in mraza. Če je takrat
sijalo na Zemljo Sonce, ga človek sicer ni mogel videti,
toda češarika ga je vlekla tja, do tistih mest vodenega
morja, kjer je Sonce vodo ogrevalo. In ta toplota mu
je dajala občutek velike blaženosti. Na takih mestih v
vodi se je človek dolgo zadrževal in je prišel visoko na
površje, tako da so se ga sončni žarki lahko dotaknili.
In s tem, da so sončni žarki padli direktno na njegovo
telo, so se oblikovale današnje oči. Dve stvari torej sta
bili potrebni, da so oči nastale. Sonce je moralo sijati
navzdol, na drugi strani je moral človek priplavati tja,
na od Sonca ogreta mesta in se Soncu izpostaviti. Če
tedanji ljudje tega ne bi naredili, temveč bi si rekli:
razviti hočem samo to, kar je v meni že zasnovano, bi
sicer lahko razvili vedno večjo češariko, grozljivko od
nekega organa, oči pa ne bi dobili nikoli.
Podobno si moramo stvar zamisliti pri razvijanju
duhovnih oči. Reči si moramo: višji svetovi v meni že
so, samo razviti jih moram. Tisti ljudje tudi niso mogli
razviti Sonca iz sebe, razvili pa so lahko organe, da ga
vidijo. Tako tudi mi lahko razvijemo le organe, da bi
videli duhovno Sonce, višje svetove, ne pa da bi jih
razvili iz nas. In nikoli ne moremo razviti organov, če
nas na eni strani ne obseva duhovno Sonce in na drugi
strani ne pohitimo sami, da se mu izpostavimo, da nas
lahko obsveti. Mesto, kjer za nas sije duhovno Sonce,
so ezoterične šole in vsi tisti, ki jih nekaj v ezoterične
šole pripelje, bodo obsijani z njegovimi žarki, če se
temu ustrezno po navodilih šole obnašajo.
Vsak organ, ki je imel preteklost, bo imel tudi bodočnost.
Tudi češarika bo v bodočnosti spet pomemben organ. In
tisti, ki so v ezoteričnih šolah, delajo že sedaj na njenem
oblikovanju. Vaje, ki jih dobimo, ne delujejo samo
na astralno in etersko telo, temveč tudi ne češariko.
In ko bo delovanje zelo močno, bo šlo iz češarike v
limfne žile in od tod v kri. V bodočnosti bodo imeli
vsi ljudje izoblikovano češariko, ne le tisti, ki že sedaj
delajo okultne vaje. In pri ljudeh, ki bodo predstavljali
raso zlih, bo to organ za najhujše in najbolj grozljive
impulze in bo tako velik, da bo predstavljal največji del
telesa. Kot se veliko komarjev iz oddaljenosti vidi kot
roj komarjev, tako bi takrat, ker bo hodilo po Zemlji
toliko žlezam podobnih človeških teles, lahko videli
Zemljo iz kozmosa kot veliko žlezo. Pri tistih pa, ki
svojo češariko izoblikujejo na pravi način, bo postala
zelo plemenit in popoln organ.
Sedaj pa si točneje oglejmo vaje, ki so nam dane in
pomislimo na to, da so te vaje tiste, ki naredijo naše
duše sprejemljive za duhovne sončne žarke.