You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
n a r a v o<br />
27<br />
Kaj je Ajda<br />
13. razlogov proti genski<br />
tehniki<br />
S polnim imenom se imenujemo Društvo za<br />
biološko-dinamično gospodarjenje.<br />
Kaj pa je to?<br />
Biološko-dinamična se imenuje metoda pridelovanja<br />
hrane, kot jo je človeštvu dal filozof in znanstvenik<br />
Dr. Rudolf Steiner, in sicer že davnega leta 1924.<br />
Je najstarejša in najuglednejša ekološka metoda.<br />
V vseh klimatskih conah Zemlje je pokazala svojo<br />
odličnost. Po tej metodi pridelana živila se tržijo<br />
opremljena z blagovno znamko DEMETER po<br />
vsem svetu kot pojem najodličnejše hrane.<br />
Društvo Ajda si že 15 let prizadeva razširiti to<br />
metodo tudi v Sloveniji.<br />
Kaj so značilnosti metode<br />
Biološko-dinamična metoda zavrača uporabo<br />
umetnih gnojil in kakršnihkoli strupov. Zavrača<br />
gensko tehniko. Z rastlinami dela v skladu s<br />
kozmičnimi ritmi. Za nego zemlje in rastlin uporablja<br />
kompostne preparate in preparate za škropljenje.<br />
Kompostni preparati so koncentrati energij<br />
zdravja nadsončnih planetov in reproduktivnih<br />
energij podsončnih planetov. Preparat gnoj iz roga<br />
omogoči rastlinam, da se dobro povežejo s silami<br />
Zemlje, kremen iz roga pa, da bolje uporabijo sile<br />
svetlobe. Metoda omogoča trajno plodnost tal,<br />
ekološko ravnotežje, ohranjanje kulturnih rastlin<br />
in res zdrave pridelke, ki prinašajo zdravje vsej<br />
prehrambeni verigi.<br />
Kaj nudi Ajda<br />
1. Temeljno izobraževanje za zainteresirane<br />
vrtičkarje in kmete (glej program na drugi strani).<br />
2. Nenehno nadaljnje izobraževanje s predavanji<br />
predavateljev iz tujine, z izleti in delavnicami.<br />
3. Skupno izdelovanje in zagotovljeno preskrbo z<br />
biološko-dinamičnimi preparati.<br />
4. Pridobivanje blagovne znamke DEMETER za v<br />
kontrolo vključene pridelovalce s tržnimi viški.<br />
Pridružite se nam<br />
Več na naših spletnih straneh pod naslovom<br />
www.ajda-vrzdenec.si<br />
Internacionalno DEMETER gibanje, v katerem se<br />
združujejo kmetje, ki gospodarijo po biološko-dinamični<br />
metodi, predelovalci živil, trgovci in potrošniki,<br />
odklanjamo posevke gensko tehnično spremenjenih<br />
organizmov. Za to imamo tehtne razloge.<br />
1. Agrarna genska tehnika se vsiljuje proti volji<br />
državljanov!<br />
Temeljno vprašanje, če državljani gensko tehniko sploh<br />
hočejo, se v EU sploh ni postavilo. Daljnosežna odločitev<br />
s težkimi posledicami, ki prizadene ob jedilni mizi<br />
vsakogar, se uvaja v nedemokratičnem procesu. Več kot<br />
70% prebivalstva zavrača gensko tehniko v kmetijstvu<br />
in vrtnarstvu. Večina kmetov smatra, da genska tehnika<br />
škoduje njihovemu ugledu. Potrošniki v Evropi želijo<br />
kmetijstvo po meri narave, v katerem imajo etični<br />
pogledi na delo z živalmi in rastlinami temeljni pomen.<br />
Že danes proizvede Evropska skupnost visoke presežke,<br />
nadaljnje dvigovanje produktivnosti zaradi genske<br />
tehnike s stališča nacionalne ekonomije ni smiselno.<br />
2. Patentiranje rastlin in živali je etično<br />
nesprejemljivo<br />
Proizvodnja GSO posevkov je povezana s patentnimi<br />
pravicami. Etično gledano, gre pri tem za kulturne<br />
rastline, ki so kulturna dediščina vsega človeštva. Do<br />
teh naj bi imeli svoboden pristop vsi ljudje. Ne moremo<br />
dovoliti, da koncerni, kot se to na primer dogaja v Indiji,<br />
pridobijo ekskluzivno pravico do bazmati riža in morajo<br />
kmetje za pridelovanje svojih, stoletja sejanih sort,<br />
plačevati visoke licenčnine, četudi so to rastlino ustvarili<br />
s setvijo in žlahtnenjem njihovi predniki.<br />
3. Problema lakote v tretjem svetu agrarna genska<br />
tehnika ne bo rešila<br />
Trditev, da bi se s pomočjo genske tehnike lakota v deželah<br />
v razvoju lahko rešila, nima nikakršne resne osnove.<br />
Problem lakote v tretjem svetu je v prvi liniji problem<br />
porazdelitve in pomanjkanja kupne moči. Deželam v<br />
razvoju bi pomagali več, če bi podprli njihovo trajnostno<br />
tradicionalno kmetijstvo. Za to so primerne ekološko<br />
prilagojene domače sorte: kmetje jih lahko sejejo brez<br />
plačevanja licenčnin in zanje umetna gnojila in zaščita
Change language