Revija Svitanje - Poletje 2006

U
U
3
Marina Nuvak
glavna in odgovorna urednica
Dragi bralci!
Po dolgi in precej hladni
zimi smo le dočakali
pomlad, pred vrati pa je že poletje. A zaenkrat,
kot kaže, le koledarsko. Na pravo poletno vreme
pa bomo morali še počakati ali pa se sprijazniti z
bolj hladnim in vlažnim poletjem. Za tiste, ki bi v
poletnem času želeli kaj konkretnega postoriti, pa
jim prevelika vročina to onemogoča, zna takšno
poletje imeti celo svoje prednosti. Ker pri naravi
tako ali tako ni mogoče ničesar izsiliti, nam ne
preostane drugega, kot da uživamo v dnevih,
kakršnikoli že bodo.
Prišel pa je težko pričakovani zaključek šolskega
leta, ki se ga tako šolarji kot njihovi starši veselijo,
saj si lahko končno oddahnejo od pospešenega
tempa, v katerega jih običajno preko leta potegnejo
vse številne aktivnosti.V waldorfskih šolah se šolsko
leto zaključi na Janezovo, in sicer s kresom. V naravi
je to trenutek velikega preobrata v letu. Saj poznate
slovenski pregovor Ob kresi se dan obesi, ki nam
pove, da se bodo začeli dnevi krajšati, noči pa
daljšati. Ljudski običaj v mnogih predelih Evrope
je, da na Janezovo - kot nekakšen obred čiščenja -
pripravijo kres, ob katerem spustijo ljudje preteklost,
da bi mogli biti odprti za prihodnost.
Na waldorfskih šolah se na ta dan še zadnjič v
šolskem letu srečajo učenci, dijaki, učitelji in starši
ter skupaj ob ognju očistijo svoje duše teže resnega
dela, ki so ga med letom opravili, se poveselijo in se
odprejo lahkotnejšim dogodkom v poletnem času,
ki jim bodo dali zagon za novo šolsko leto.
Tudi naša revija bo prišla do vas okoli kresa, dneva
Janeza Krsnika. Janez Krsnik je bil prerok, ki je
pripravljal pot za prihod Kristusa. On je bil tisti, ki je
za Kristusa rekel: 'On mora rasti, jaz pa se umikati'.
S tem, ko se je pri krstu v reki Jordan Kristus
spustil v telo Jezusa, je bilo Janezovo poslanstvo
opravljeno. Janez Krsnik je bil tudi goreč govornik,
ki je navdihnil mnogo duš, da so se odprle Bogu,
spoznale svoje slabosti ter se s potopitvijo v reko
Jordan krstile in s tem naredile preobrat k novi
duhovni poti v svojem življenju.
Ogenj ima veliko sposobnost preobražanja. Prinaša
toploto, lahko pa njegovi zublji stvari tudi požrejo,
jih dobesedno spremenijo. Gotovo mnogi poznate
zgodbo o Feniksu, ki kaže na to njegovo lastnost.
Potem, ko 'gremo skozi' njegove plamene, se začne
novo življenje. V naravi obstajajo v gozdu semena,
ki lahko vzklijejo šele potem, ko so zgorela v
ognju.
Vsakdo bi se moral vsaj enkrat na leto z ognjem
očistiti, sicer mu preti nevarnost, da 'pregori', da
resno zboli. Včasih je ta ogenj lahko tudi visoka
temperatura. Obvezen počitek, ki mu ga bolezen
vsili, ga prisilil, da o svojem početju razmisli in
ponovno ovrednoti svoje prioritete. Vprašati se
mora za vzrok svoje bolezni. Ali zna postavljati
meje? Ali jih dovolj zgovorno pokaže? In nato
nastopi pomemben trenutek, ko naj bi se v njem
prebudil tisti 'zdravi ego'; ko naj bi spoznal svojo
lastno ceno. Spoznanje mora biti dovolj zgodaj (ko
njegovo zdravje še ni resno načeto) in pa dovolj
globoko, da bo zmogel ukrepati. Za to pa je potrebno
nemalo poguma. Tistega poguma, ki ga včasih tako
zlahka, drugič pa tako težko zberemo.
Pred kratkim sem nekje slišala, da je življenje
pogumnih sicer lahko kratko, a bojazljivci sploh
nikoli ne živijo. Naj nam bo ta rek v tolažbo ali
vzpodbudo?
Želim vam, da se ob kresu tudi vi očistite – da
se otresete vseh skrbi, težav in zamer, nato pa si
privoščite zaslužene počitnice, ko boste lahko
neobremenjeno pogledali naprej v prihodnost.