Waldorfske novice - Zima 2007

More documents

Recommendations

Info

Pri živalih je, v nasprotju z rastlino, ki je trdno ukoreninjena v svojo podlago, stalno prisotno neustavljivo prizadevanje po premikanju. Otroci so navdušeni nad gibanjem in simpatija majhnih otrok do živali temelji na njihovi ljubezni do gibanja in premikanja. Rousseau je trdil, da je to zunanje, igrivo gibanje osnova za notranje gibanje pozneje v otroštvu in v obdobju odraslosti. Ali drugače povedano: igra je osnova fantazije, domišljije, ustvarjalnega duha in volje do pomnjenja. Za ustvarjalno domišljijo je potreben nadzor volje. To pa je spet odvisno od občutka svobode skupaj z obvladovanjem samega sebe, kar se razvija v prosti igri v vrtčevskem obdobju. To pomeni, da pot, ki vodi k individualizirani ustvarjalnosti v zgodnji šolski dobi, deluje kot zaščita proti močni in pogosto prevladujoči zunanji stimulaciji, ki obstreljuje mladostnika. Osnovo za razvijanje višjih mentalnih sposobnosti zagotavljajo aktivno delujoče neodvisne sile volje, ki so izkusile vadenje proste igre v otroštvu in v prvih letih waldorfskega šolanja uporabljeno metodologijo. Jean-Jacques Rousseau je poudaril, da odsotnost proste igre v otroških letih negativno vpliva na intelektualni razvoj mladostnika. Rousseau ne dvomi, ko svoje mnenje izrazi krepkimi besedami: Otrok se bo razvil v " parfâit imbécile, un automat, une statue immobile et presque insensible" (op. prev.: popolnega bebca, avtomat, negiben kip in bo skoraj brez občutkov). Moderne raziskave o razvoju spomina so spet pokazale, da je urjenje v igri pomembno za poznejši razvoj spomina. Spominjanje vključuje mentalni proces pri katerem je volja aktivirana, da ustvari slike, nove predstave. Ob Faustu je Goethe zabeležil, da je igra pomembna za mišljenje. Mišljenje vključuje igro z mislimi. Charles Dickens je izražal podobne misli ob ustvarjanju svojega vrhunskega dela David Copperfield: "Vse to ne bi bilo mogoče, če večine svojega otroštva ne bi bil preživel na naročju igre." Kakšno je stanje danes? Mnogi starši bi bili zaskrbljeni, če bi se njihov otrok pet ur igral sam, kot se je igral Dickens. Toda Dickens pravi, da med igro ni bil nikoli sam. Samote ne smemo nikoli zamenjevati z osamljenostjo. Dickens je imel ob sebi ves čas nevidne prijatelje, nikoli se ni počutil samega. Ti nevidni soigralci so pozneje postali odrasli in zaživeli v njegovih romanih kot živi značaji. Ti značaji so postali njegovi osebni prijatelji in so bili ves čas z njim. Domišljijski značaj igre in njen pomen za spomin Če pogledamo mentalne vidike igre, nam to v spomin prikliče dve imeni: Herberta Spencerja in Friedricha Schillerja. Za oba so osrednji elementi igre radost, vaja in volja. Prvi element, radost in toplina ugodja, je bil pogosto spregledan. Danes, ko je v otroške spalnice vdrl hlad računalniških iger, pa je to še posebno pomemben dejavnik. V zgodnjem obdobju vzgoje in izobraževanja v waldorfski šoli, je igra bistveni element še posebej v vrtcu, kjer si vzgojitelj trajno prizadeva poglabljati študij fenomenologije igre v odnosu do različnih stopenj mentalnega in telesnega razvoja rastočega otroka. V waldorfskem pristopu je osrednja predpostavka, da je radost duhovna aktivnost, bistvena za oblikovanje in stvarjenje nove predstavne podobe, ki povezuje notranje ideje z zunanjo realnostjo. Pablo Neruda se spominja: "V svoji hiši sem zbiral majhne in velike igrače, brez katerih ne morem živeti. Otrok, ki se ne igra, ni otrok, toda človek, ki se nikoli ne igra, bo za vedno izgubil otroka, ki je nekoč živel v njem in ga bo vedno obžalujoče pogrešal. Tudi svojo hišo sem zgradil kot igračo, v kateri se od jutra do večera igram." 1 Od 1981 do 1997 se je količina časa, ki ga otroci porabijo za organizirane športne dejavnosti povečala za 27 %. Šport je s svojimi pravili organizirana igra. Poudarek je na tekmovalnosti in vadbi. Leta 2004 je Univerza Berkeley v Kaliforniji ugotovila, da otroci preživijo povprečno 3,1 uro pred televizijo, kar je devetkrat več časa, kot ga porabijo za igro. Ločnice otroštva postajajo vedno ožje. Vedno več je območij za igre, t. i. varovanih igrišč s pripomočki, ki otrokom povedo, kaj naj delajo, medtem ko število igrišč za "prosto" igro upada. V obdobju med 1970-1990 se je v ZDA prostor za "proste igre" devetletnikov zmanjšal na eno devetino. 12 WALDORFSKE NOVICE, ZIMA <strong>2007</strong>
Ameriška študija kaže, da 41 % vseh otrok v starosti med 8. in 11. letom skrbi za lastno varnost in da se v svojih soseskah ne počuti varno. 2 Glasbeni element igre Naslednja kvaliteta igre je, da je to prostovoljna aktivnost. Pomeni, da vsebuje element svobode. Občutek svobode je osnova za radost v igri. Igra se lahko začne ali konča kadarkoli, po potrebi. Ni nobenih dolžnosti in obveznosti. Igro pogosto dojemamo kot nasprotje resnosti. A to ne drži, igra je v resnici zelo resna zadeva, ki je hkrati osvobojena teže, povezane z resnostjo. Schillerjeve misli o teh zadevah zato oskrbujejo temelje zgodnjemu izobraževanju v waldorfski šoli. V svojem slavnem delu "O človeški estetiki ..." (1795), govori o nuji, gonilni sili po igranju, ki oskrbuje estetski element v človeku. Med igranjem so čutila povzdignjena na višji nivo, torej lahko govorimo o " veščini igranja". Beseda igrati je sinonim za dejavnost v glasbi. Obe dejavnosti, igra in glasba, sta svobodni manifestaciji ustvarjalnosti. Zato je tudi Aristotel ugotovil, da igra in glasba skupaj oblikujeta osnovo vsakega izobraževanja. Cilj igre je nekoč bil prebuditi čut za moralno. Platon je dejal, da to odpira občutljivost za kozmično, duhovno. " Igrati se, pomeni dati izraz veselju," pravi Shakespeare v enem od svojih sonetov. Schiller v svojem 14. pismu izpostavi, da je prirojeni instinkt za igro tisti oblikujoči del v umetnosti, ki ga lahko vidimo v primeru spontane potrebe po okraševanju. Vsi smo se že kdaj zdolgočaseno pogovarjali po telefonu, s pisalom v roki. Pred nami se je na papirju brez posebnega zavestnega napora pojavila množica okrasnih oblik. Tako nezavedno izražanje lahko primerjamo z aktivnostjo v zgodnjem otroštvu, ki odseva napor in igrivo ustvarjalnost duha, brez nekega cilja ali naloge. Glasba in igra Razveseljujoče je, da se je v zadnjih nekaj letih obnovilo zanimanje za vrednost igre v psihološkem in vzgojnoizobraževalnem mišljenju. Odkrivamo lahko renesanso zanimanja za moralni in ustvarjalni vidik igre. Hkrati pa je med tvorci vzgojno-izobraževalne politike politična zavest še odsotna. Žal v večjih evropskih državah prevladuje trgovsko-ekonomska moč: čas je denar. Na vseh področjih so najpomembnejši rezultati, tudi v izobraževanju. Kljub temu je pozitivno znamenje, da še nikoli doslej ni bilo toliko ljudi, ki bi jim glasba pomenila tako pomemben del življenja. Eden od razlogov je gotovo dostopnost glasbenih posnetkov. Toda hkrati še nikoli ni bilo toliko poslušalstva v opernih hišah in koncertnih dvoranah po svetu kot danes. Zaradi svoje osebno neposredne, bogate impresivnosti je imela glasba vedno najodličnejši položaj med umetnostmi. Na svetu ni kulture brez igre in glasbe. Obe sta zagotavljali in še vedno zagotavljata celostno komunikacijo. Glasba nam daje moč povzdignjene inspiracije, ki ni samo individualna, ampak tudi socialna. Mnogi smo že doživeli posebno vzdušje v koncertni dvorani, ko pustimo trivialnost vsakdanjika za seboj in se znajdemo bližje življenju samemu. To je nekakšna nirvana, podobno kot se otrok znajde v prosti igri. Ko mine obdobje tipičnega spontanega igranja, postane tok glasbe vitalnega pomena, tako kot v učnem načrtu waldorfske šole. Igra in življenje Ustvarjalnost je odvisna od obeh miselnih procesov, zavednega in nezavednega. Friedrich Nietzsche, Rudolf Steiner in Carl-Gustav Jung, so spodbujali estetska doživljanja, da se zgradi osnova za čut za notranje vrednote pri posamezniku. Čarobnost igre nima materialnega interesa, vendar je kljub temu sveta realnost. Verjamem, da pri vseh ljudstvih, zlasti v deželah s ponosno ljudsko tradicijo, obstaja soglasje o tem, da naj bi bila kultura igranja skrbno varovana in da mnoge igrače, ki so danes otrokom dosegljive, siromašijo inventivnost in ustvarjalno naravo proste igre. Mnogi starši in stari starši lahko pritrdijo besedam angleškega filozofa Johna Ruskina: "Igra je nujna zato, da nas osreči." Resnobnost in pogosto tudi strahovi, ki so v moderni družbi vse bolj prevladujoči, potrebujejo na drugi strani uravnoteženost s sprostitvijo igrivosti, da bi se lahko ustvaril prostor za razreševanje velikih problemov, s katerimi se družba sooča danes. Igra je vsekakor zelo resna zadeva, navsezadnje je najzgodnejše znamenje duševnih motenj nezmožnost igranja. Danes je celovitost jaza pogosto motena zaradi razprščenosti zavesti moderne dobe. Odraslost je tako ločena od otroškega spomina in s tem tudi od sposobnosti predstavljanja. Z ohranitvijo otroške igrivosti zadržimo gladko in tekočo misel in čutenje, spontanost, celovitost in osebnostno pristnost. Preden se oblikuje železna veriga življenjskih izkušenj v naši biografiji, je otroška igra pomembno izhodišče za poznejše kvalitetno bivanje. Einstein: Prenašati otroške občutke v sile odraslosti, izmenjevati in sestavljati otroško čudenje novostim s pojavnostjo, ki se zdi morda v štiridesetih letih vsakdanja domačnost- to je značaj genija. Opombe 1. Neruda, Pablo: I confess I have lived. Rhodos, Copenhagen 1974 2. Taylor Research & consulting 2003 prevod: Staša Mavko WALDORFSKE NOVICE, ZIMA <strong>2007</strong> 13
Page 2 and 3: K A Z A L O Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: 1 5 . O B L E T N I C A Š O L E Br
Page 6 and 7: 1 5 . O B L E T N I C A Š O L E As
Page 8 and 9: 1 0 L E T WA L D O R F S K I H N O
Page 10 and 11: G O S T U J O Č E P E R O Godi Kel
Page 14 and 15: D O G O D K I za organizacijski odb
Page 16 and 17: 16 WALDORFSKE NOVICE, ZIMA 2007 Bo
Page 18 and 19: O E M A R I B O R Tako so uporablje
Page 20: O E M A R I B O R Evritmija na Wald

Waldorfske novice - Zima 2007

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?