Waldorfske novice - Zima 2007

More documents

Recommendations

Info

1 5 . O B L E T N I C A Š O L E Astrid Bjonness Snovanje srednje šole v Ljubljani Pozimi pred približno desetimi leti sem pozno ponoči iz Splita pripotovala v Ljubljano, da tam le prenočim in naslednje jutro odpotujem dalje na Norveško. Na železniški postaji me je pričakala Branka Strmole in me odpeljala do bližnjega stanovanja. ■ Letošnji prvi šolski dan Šolo sva obiskala tudi z višjimi razredi naše šole in ljubljanski učenci so prišli k nam na Dansko. Na seminarjih, ki jih je prirejala Kortina za učitelje državnih šol, sva predavala in vodila delavnice in vedno sva bila navdušeno sprejeta. Trenutno vodiva seminar za učitelje v Ljubljani, še vedno pa z užitkom vstopiva v razrede, kjer srečava učence, ne da jih le pozdraviva, ampak jih tudi učiva. Hvaležna sva, ker sva lahko v teh 16 letih srečevala vse te starše, otroke in učitelje. Vedno so nas z veseljem sprejeli in danes čutiva, da je Slovenija najin drugi dom. V veliko zadovoljstvo nama je seveda, ko gledava, kako je šola zrastla in kako dobro je vpeta v mesto Ljubljana ter v celotno deželo Slovenijo. Upava, da bodo odgovorni za šolo (odgovornost, ki jo želiva tudi sama prevzeti – kjerkoli lahko) ostali vedno povezani z duhom časa, ki temelji na živi povezavi z notranjimi močmi waldorfskega duha, da jih bodo vodili dalje posamezniki, ki si želijo spoznanja o človeku v waldorfskih metodah. Mnogo je razlogov za to, da šoli za njeno 15. obletnico čestitava – pri tem misliva na otroke, starše in učitelje. prevod: Marina Nuvak Tako sva pozno ponoči hodili in med potjo me je uspela prepričati, da novorojena waldorfska šola v Sloveniji potrebuje nekoga, ki bo pomagal pri nastajanju srednje šole. Odločili so se, da čez dve leti, ko prva generacija zaključi 8. razred, nadaljujejo z 9. razredom. Takrat sem bila na enoletnem študijskem dopustu (sabatiklu) in čutila sem, da imam dovolj časa, da lahko v okviru waldorfskega gibanja prevzamem različne obveznosti. Takrat sem na Norveškem delala kot učitelj na srednji šoli že 15 let, vodila sem norveško zvezo waldorfskih šol in bila že nekaj let predstavnica Norveške v Evropskem združenju waldorfskih šol (ECSWE). Na teh srečanjih sva se z Branko tudi srečevali. Kot predstavnica male in edine waldorfske šole v Sloveniji je dajala vtis, da je ženska močne volje. Tisto zimsko noč sem ji obljubila, da bom pomagala pripraviti učitelje za srednjo šolo. To je bil začetek precej intenzivnega šestletnega sodelovanja. V teh letih sem obiskala Slovenijo enajstkrat in tukaj preživela vsega skupaj približno dva in pol meseca, ko sem najprej delala z učitelji in učitelji v seminarju, imela razgovore, delavnice in opazovanja. Ves čas je bilo milijon vprašanj in pogovarjali smo se, poslušali, razmišljali, sanjarili, ponovno vprašali in potem potegnili zaključke. Zelo pogosto so se zaključki pokazali kot napačni ali neprimerni in znova smo jih spreminjali. Oblikovali smo kolegij srednješolskih učiteljev in skupaj smo delali vsakokrat, ko sem prišla na obisk. Imeli smo vikend in poletne seminarje ter srečanja med tednom. Ljudje so prišli in odšli in prišli so spet drugi. Počasi se je oblikovala skupina, ki naj bi tvorila srednješolski kolegij Waldorfske šole Ljubljana. Čez nekaj let smo se odločili, da poskusim učiti v razredu. Pouk naj bi potekal v angleškem jeziku, zraven pa naj bi vedno bil učitelj, ki bi pomagal tistim, ki pomoč potrebujejo. Zame je bil to velik izziv – pa tudi za dijake. 6 WALDORFSKE NOVICE, ZIMA 2007
Pozneje mi je eden med njimi povedal, da je profesor literature in da je pri moji uri zelo užival. Rekel je, da je pri tisti uri o Dostojevskem izvedel nekaj novega. ■ Prvi šolski dan 2003 Od staršev sem izvedela, da so se nekateri dijaki bali, da ne bodo razumeli, a kako zelo je bila večina presenečena, ko so razumeli skoraj vse! Gledala sem ta velik razred pred seboj, nekateri so izgledali mnogo starejši kot učenci 9. razreda, nekateri mlajši, v glavnem pa jih je bilo veliko podobnih mojim dijakom na Norveškem. In enako je bilo njihovo navdušenje za človekove pravice, pravico in revolucijo. Skupaj smo doživeli francosko revolucijo, z vsemi njenimi grozotami in fanatizmom, pa tudi otroški jok, izgubo privilegijev in padec monarhije. Potem sem jim pripovedovala o Henriku Ibsenu, njegovem otroštvu in njegovi prvi službi v drogeriji v majhnem mestu na Norveškem, o njegovi ljubezenski aferi z deklo in nazadnje o njegovem uspehu, ki ga je dosegel s pisanjem dram. Predelali smo Peer Gynta in prebirali odlomke iz "Sovražniki naroda" - v slovenskem jeziku. Čudovite ure, ko so dijaki brali različne vloge in smo vsi bili "narod". Zelo močno smo doživeli tudi trenutek, ko smo predelali Napoleona in ko naj bi dijaki napisali esej o tem, kako bi bilo biti vojak v Napoleonovi vojski. Kako jasno so si predstavljali vojne grozote, kakšno jasno predstavo so imeli o življenju v vojski, ki se je odpravljala na pohod v Moskvo! Neki dijak je napisal, da sedaj pa razume, kaj pomeni vojna in da v vojni ni nič veličastnega in častnega. Zelo močno je bilo čutiti, da so nekateri izmed teh mladostnikov imeli sorodnike, ki so bili pred kratkim v vojni, in da je bila vojna tako blizu njih. Predelali smo tudi 1. svetovno vojno, v 10. in 11. razredu smo govorili o Dostojevskem in Nietzscheju. V razredu so bili pogosto obiskovalci; poleg precejšnjega števila učiteljev, ki so sedeli v zadnji vrsti, so včasih prišli tudi uradni predstavniki vlade. Nekoč je prišla delegacija iz Črne gore pogledat waldorfsko šolo. V moj razred so prišli ravno v trenutku, ko sem pripovedovala o Nietzschejevem obisku javne hiše v Colognu. Prišla je cela ekipa z video kamero in v uradni opravi. Nadaljevala sem s poukom, oni pa so kar ostali in ostali. Rečeno je bilo, da bodo ostali le pet minut, ostali pa so do konca ure. Počasi je šola zrasla v 12 oz. 13-letno šolo z vsemi razredi. Imeli so prostorske težave in videla sem mnoge stavbe, na katere so računali. Šola, na kateri je gostovala srednja šola, je imela lep razgled na hribe, vendar ni bilo prijetno deliti prostore z drugimi in želja po lastni šoli je rasla. Takrat me je zelo skrbel močan akademski pritisk na učitelje in učence. Kako izvajati waldorfsko pedagogiko, če se je potrebno naučiti toliko dejstev in številk? To je nekaj, kar me še vedno skrbi: kako naj si ta srednja šola vzame čas za čudenje in raziskovanje, ne da bi se utopila v veliki količini faktografskega znanja? To je vprašanje, s katerim je potrebno ves čas delati. Sedaj pa me pogled na šolo razveseli. To poletje smo v tej stavbi preživeli zelo prijeten teden v družbi približno 50 učiteljev iz sedmih držav. Uživali smo lahko v njeni prostornosti, v čudoviti dvorani spodaj, kjer smo imeli obroke, v razredih, kjer smo imeli delavnice in predavanja ter v njeni lokaciji v bližini centra mesta, poleg tržnice. Vendar ni opaziti velike spremembe le na sami stavbi, tudi učitelji so 'zrasli'; vprašanja, o katerih smo govorili pred petimi, šestimi leti, so danes za njih realnost, sedaj vedo, kaj sem tedaj mislila in imajo znanje, ki ga pred desetimi leti, ko smo začeli sodelovati, niso mogli imeti. Waldorfska šola Ljubljana je sedaj stara 15 let. Zmožna je stati na svojih nogah, otroštvo je mimo, prihaja pa težko obdobje adolescence. Še vedno se čutim močno povazana s to šolo in vesela sem, da vse tako kaže, da bo v Sloveniji nastalo še več takih šol. To je nekaj, kar potrebujejo povsod, in naloga ljubljanskih učiteljev je, da pokažejo drugim, kako ustanoviti waldorfsko šolo. Želim jim uspešno pot! prevod: Marina Nuvak ■ Maturantska parada 2004 WALDORFSKE NOVICE, ZIMA 2007 7
Page 2 and 3: K A Z A L O Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: 1 5 . O B L E T N I C A Š O L E Br
Page 8 and 9: 1 0 L E T WA L D O R F S K I H N O
Page 10 and 11: G O S T U J O Č E P E R O Godi Kel
Page 12 and 13: Pri živalih je, v nasprotju z rast
Page 14 and 15: D O G O D K I za organizacijski odb
Page 16 and 17: 16 WALDORFSKE NOVICE, ZIMA 2007 Bo
Page 18 and 19: O E M A R I B O R Tako so uporablje
Page 20: O E M A R I B O R Evritmija na Wald

Waldorfske novice - Zima 2007

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?