Waldorfske novice - Pomlad 2009
Letnik V, številka 1 Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Letnik V, številka 1
Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
U t r i n k i<br />
ŽIVLJENJE<br />
Poglej rožo, kako cveti,<br />
pa travo, ki v vetru valovi.<br />
Ptice, ki letajo,<br />
pse, ki se podijo.<br />
Pesek, ki šumi,<br />
ko morje valovi.<br />
Ribe plavajoče,<br />
zajce skakajoče.<br />
Nebo, ko se stemni<br />
in luna zažari.<br />
Sovo, ki skovika,<br />
polža, ki se komaj premika.<br />
Sonce nasmejano,<br />
kamenje razmetano.<br />
Žabo, ki reglja,<br />
medveda, ki godrnja.<br />
Jame strašljive<br />
in reke igrive.<br />
Vesela sem, da živim,<br />
da tega vsega ne zamudim.<br />
Brina Meze Petrić, 8.r/9<br />
MOJA PESEM<br />
Naj bo življenje dolgo ali kratko,<br />
velikokrat je sladko.<br />
Kakor roža, velikokrat cveti<br />
in v naslednjem trenutku zbledi.<br />
Kamorkoli greš, ti bo sledilo,<br />
dokler ne bo preminilo.<br />
Katarina Novak 8.r/9<br />
Pisali so zgodbe;<br />
o otrocih, o ljubezni,<br />
o vojni in miru<br />
in človeštvu nasploh<br />
A človek jih ni slišal;<br />
saj človek človeku<br />
je vojne bil, je<br />
mir vzel in otroke moril<br />
Peli so legende<br />
o tišini, o harmoniji,<br />
o spoštovanju in smehu<br />
in človeštvu nasploh<br />
A človek ni poslušal;<br />
kričal je brez besed,<br />
nikoli pomislil, da bi<br />
drugemu srce podaril<br />
USTAVI SE ČAS<br />
Sara Širnik, III. letnik<br />
Čas tako hitro bežiš,<br />
kam se ti mudi?<br />
Jaz nočem naprej, ostala bi tu!<br />
Vsak nov dan prinese še več žalosti in strahu,<br />
za vsak rešen problem nastaneta nova dva,<br />
le kam me to pelje ...<br />
Zato prosim te čas, postoj za trenutek<br />
in daj mi trenutek, da se naužijem in spočijem.<br />
Daj, o, prosim daj, le en trenutek!<br />
Breda Pavlovič<br />
Šola v naravi<br />
ali tek na smučeh v Tamarju<br />
Danes je tretji dan naše prve šole v naravi. Iz<br />
avtobusa, ki nas je pripeljal do Planice, smo<br />
stopili na tekaške smuči in juhuhu do koče v<br />
Tamarju. No, za nekatere je trajalo dlje kot juhuhu. Prišli<br />
pa smo vsi!<br />
Danes je rahla kriza, vsi smo utrujeni, otroci od svežega<br />
zraka, teka in premalo spanja zaradi vznemirjenosti,<br />
jaz pa zaradi njihove vznemirjenosti.<br />
Dvajset je otrok (deset fantov in deset deklet), ena deklica<br />
si je poškodovala nogo in ni mogla z nami. Spremlja<br />
nas še (razredničarka štejem k razredu) g. Brajnik<br />
in ga. Ivanušič, ki se nam je zaradi bolezni pridružila<br />
šele danes, nadomeščala pa jo je naša bivša učenka,<br />
dijakinja in sedaj študentka na Fakulteti za šport, Anja<br />
Bošnjak.<br />
Zdaj, tretji dan, znajo že vsi bolje teči s smučkami kot<br />
jaz, sama imam tisoč opravičil za to: treba je poskrbeti<br />
za tega ali onega, postoriti tisoč stvari ...<br />
Res je lepo slišati, ko z veseljem zapojemo v koči:<br />
'Sneg pokriva vse po redu, polje, hrib in gaj ...'<br />
Kako veseli smo jasnega neba, pogleda na visoke hribe<br />
naokrog in kako šele sonca, ko posije v to lepo dolino!<br />
Alja Kek, III. letnik<br />
Pod Jalovcem stojiš,<br />
v soncu se iskriš.<br />
dolina si, da ti para ni,<br />
res prelepi Tamar si.<br />
V Tamarju je lepo<br />
in zelo mrzlo,<br />
a če potrpiš, se lahko<br />
v snegu veseliš.<br />
V našo vas gre direndaj,<br />
kje, kako in le zakaj?<br />
To so tiste pustne šeme,<br />
ki s krofi rade se sladkajo,<br />
skačejo in se igrajo.<br />
Neža Ciuha Šnajder 4.r/9<br />
Lucija Širca 4.r/9<br />
<strong>Waldorfske</strong> <strong>novice</strong>, pomlad <strong>2009</strong> 17