Waldorfske novice - Pomlad 2012

Va b i m o v a s
Vabimo vas,
da se pridružite novi skupini slušateljev
izobraževanja
ŠOLA ŽIVLJENJA
Seminar, ki bo ob vikendih potekal
na Waldorfski šoli Ljubljana,
se bo pričel septembra 2012
in bo trajal tri leta.
' ... medtem ko živimo, ko smo med ljudmi,
kultivirajmo svojo človečnost.' Seneca 'O jezi'
Seminar za waldorfske učitelje Šola življenja
Prvo leto 'Šola življenja' poskuša spodbujati k
stanju duha, ki odgovarja potrebam in izzivom
našega časa. Drugo in tretje leto dajeta splošen pregled
sodobnih pedagoških načel v vrtcih in šolah s poudarkom
na pedagoških načelih waldorfske pedagogike.
Na prvo leto študija bi lahko gledali kot na življenjsko
orientacijo mladih, duhovno usmerjenih in podjetnih
ljudi. Lastno izražanje na vseh področjih je zelo
pomembno, zato bomo imeli niz umetniških dejavnosti.
Cilj ni, da bi postali poklicni umetniki, temveč da spodbujamo
različne oblike samoizražanja. Na teoretski ravni
pa bodo teme pokrivale simptomatično analizo izzivov
in priložnosti moderne družbe, organizacije družbe
v prihodnosti, ključnih elementov uspešne demokracije,
ki skrbi za pravice posameznika in družbe na sploh,
pomena arhitekture in okolja, holističnega vidika kultiviranja
intelekta, čustev in motivacijskih sil volje. To bo
nadalje vodilo k metodično-didaktičnemu razmisleku o
razvoju človekovih zmožnosti v izobraževanju otrok in
mladih danes. Te ideje bomo v času med posameznimi
srečanji poglabljali s prebiranjem literature.
Šolanje umetnosti življenja
Koncept življenja kot umetnosti smo danes v mnogih
pogledih izgubili. Zdi se, da verjamemo, da je branje,
pisanje in matematika edina umetnost, ki se jo
je potrebno naučiti, da bi človek lahko postal inženir
ali zdravnik. Seveda mora iti vsak izkušen delavec, da
bi opravljal svoje delo, skozi dolgo pot izobraževanja.
Obstajajo pa tudi sposoben inženir, dober zdravnik in
najboljši mesar. To je dosti pomembneje kot vse znanje.
Zdi se, da je živeti enostavno, saj vsakdo živi. Toda
le malokdo med nami obvlada umetnost življenja, še
manj pa jih lahko štejemo za mojstre.
Navidezna izguba sreče in smisla pri vse večjem številu
prebivalstva je priča dejstvu, da je prezrta umetnost
življenja. Na površje so prišli drugi izzivi. Težnjo
po prevladi so dobili moč, prestiž, položaj ali denar.
To pa odvrača pozornost od namena življenja samega.
Umetnost življenja prej nastaja v dinamičnem kot v
statičnem stanju. To pomeni, da imajo ljudje prirojeno
potrebo 'postati' to, kar so. V preteklosti je večina vedela,
kaj se od njih pričakuje, saj so se rodili v specifično
socialno okolje. To danes ni več tako. Da se danes
otroci rodijo v obilje možnosti, o katerih nekoč še sanjali
niso, je čudovito. Srečo imajo, da lahko postanejo
nekdo, ne le kdorkoli. In vendar lahko prav zaradi tega
postanejo negotovi za katero pot naj se odločijo. Mladi
morajo torej osebno izbirati, se odločati. To pa njihovim
učiteljem in mentorjem nalaga dodatno odgovornost.
Odraščanje v izobraženega državljana zahteva v današnjem
času preobražanje naključja v zavezo.
Človek si mora izbrati življenje. Šola je tukaj zato, da
otrokom pomaga gnesti njihove možnosti. To pomeni,
da se soočijo s svojimi možnostmi, željami in ambicijami.
Strah pred izgubo življenjskih sil je danes vedno večji
psihološki problem ljudi vseh starosti. Mnogi mladostniki
in mladi ljudje so zaradi tega na preizkušnji, ki
vodi k odvisnosti od droge in alkohola. Izvira predvsem
iz občutka, da ne živiš. Občutek, da si zapravil življenje,
ker si zamudil priložnost, da bi bil tak kot si, ali da
bi izrazil samega sebe, je v mnogih pogledih bizaren.
Lahko je povezan z občutkom umiranja na obroke ali
občutkom, da živiš, ne da bi živel. Ta občutek je zelo
razširjen med mladimi s skupinsko miselnostjo, ki živijo
v urbanih okoljih Evrope. To potrjujejo pogovori,
ki so jih vodili poleti 2011 po nemirih v Tottenhamu.
Mladi izgredniki so živeli na robu preživetja. Kasnejše
raziskave so potrdile, da je imel čas, ki so ga preživeli v
šoli, le malo opraviti z njihovim življenjem samim, ki je
bilo brez smisla in cilja.
Kljub vsemu govorjenju o vseživljenjskem izobraževanju
je večina učenja osnovana na kratkoročnih taktikah,
ki stremijo po rezultatih. To pa spet temelji na
ideji, da se ljudje relativno hitro postaramo. Še vedno
velja preživela predstava, da je slabšanje fizične moči
vezano na slabšanje duševnih zmožnosti, kot so čustvene
in intelektualne sposobnosti. Zato v svetu tekmovalnosti
in uspeha veliko pomenijo odlike mladosti,
kot je hitrost, prilagodljivost in vitalnost. Zdrav starejši
državljan, ki je imel ustvarjalen in izpolnjen življenjski
stil, pa se kljub vse večjemu upadanju fizičnih sposobnosti,
mentalno in čustveno še vedno razvija. Japonski
slikar Hokusai je povedal sledeče:
'Od šestega leta dalje sem imel potrebo po risanju
stvari. Do petdesetega leta sem objavil neizmerno število
risb; toda nič, kar sem ustvaril pred sedemdesetim
letom, ni omembe vredno.
Waldorfske novice, pomlad 2012 17