Waldorfske novice - Pomlad 2012

More documents

Recommendations

Info

O E C e l j e Cita Majcen Kovačič Športna zima Letošnjo zimo smo v Waldorski šoli Celje preživeli zelo športno. Pred novoletnimi počitnicami smo dva dneva namenili drsanju. Najprej smo se naučili pasti. Če je že treba, naj bo čim manj boleče. Prvi dan smo se še previdno premikali po ledu, drug dan pa že veselo vozili 'limonce' in uživali v drsanju s prijatelji. Februarja, ko je zunaj najbolj snežilo, smo se odpravili na plavalni tečaj, ki smo ga obiskovali en teden. S palčkom Plavalčkom smo v vodi iskali zaklad, se spoznali z osnovami kravla in žabice ter ob koncu tedna uspešno zaplavali v velikem bazenu. Ob zaključku tečaja so vsi otroci prejeli diplome, za posebno presenečenje pa je poskrbel tudi palček Plavalček. Ker pa ob vsem snegu nismo ostali ravnodušni, smo se pred zimskimi počitnicami podali še na zimski športni dan. Z avtobusom smo se odpeljali na Celjsko kočo, kjer smo ugotovili, da je sankanje v družbi po dva ali tri veliko bolj zabavno, kot če se voziš sam. V lepem vremenu in urejeni sankaški progi smo uživali celo dopoldne, potem pa se prijetno utrujeni vrnili v šolo. Snega ni več. Ptički že pojejo in pomlad trka na vrata. Mi pa komaj čakamo, da se podamo novim dogodivščinam naproti. Učenci OE Maribor Utrinki iz klopi V starih časih, je v Indiji živel deček z imenom Judištira. Nekoč ga je v sanjah odneslo v deželo po imenu Perzija. Tam je zagledal dečka. Mislil si je: ' Kdo je ta deček, ki mu okrog nog teka volk?' Še bolj pa se je začudil, ko je videl, da so ovce same prišle k njemu, ko jih je poklical. Potem je videl plug. Mislil je, da je pošast in je že hotel zbežati, pa se je premagal in gledal naprej. Ker pa se je od strahu premaknil, ga je pastirček videl. Stopil je k njemu in se mu predstavil: ' Živijo! Moje ime je Hušang. Kdo si ti?' Judištira mu je povedal ime, nato pa ga je Hušang peljal v kočo, ki je bila tam blizu. Ko sta prišla v kočo, se je Judištira prestrašil ognja, ki je gorel v ognjišču. Hušang mu je povedal, da je to ogenj in kako se zaneti. Potem mu je še povedal, kaj je plug in kako se dela z njim. Judištira se je prebudil. Videl je, da je spet doma v Indiji. Vsem Indijcem je povedal, kaj je sanjal. Poskusili so zanetiti ogenj in uspelo jim je. In od takrat imajo Indijci hiše, pluge, domače živali in ogenj. Albert, 5.r (iz epohe zgodovine) Zima je bila tako dolgo brez snega, da smo jo želeli z učenci 5. razreda priklicati s pomočjo pesmi. 20 Waldorfske novice pomlad 2012 Zima Ko pogledam skozi okno, vse je bolj belo in pusto. Ko stopim skozi vrata, vsak korak za menoj se pozna. To je zima, zima bela! Mihaela, 5.r Sipa Sipa morska je žival, na dno morja podaj se, če bolje bi jo rad spoznal. A ko nevarnost nanjo preži, hitro svoje črnilo spusti. Liza Miš Miška urno skače sem in tja, gloda, praska in vohlja. Spretne tačke, kožušček siv, temne očke in smrček živ. Galij Miška Miška, živalca ti kosmata, od repa do vrata. Tačke tvoje so kot strela, nikdar izmučene od dela. Obožuje žito in korenje, gledati jo je veselje. Vid Če snežilo bi Pozimi naj sneži! Zdaj pa sonce greje, namesto da sneg zametel bi poti. Če snežilo bi, bi vriskali in peli, med tem ko na smučeh bi skozi sneg drveli. Če snežilo bi, bi snežaka naredili, potem pa kepali in se lovili. Če snežilo bi, bi ob večerih na peči sedeli in se greli. Jakob I., 5.r Sipa Sipa med morske glavonožce spada, med čermi in skalami živi rada. Osem krajših lovk in daljši dve, kar ujame, ne izmuzne se. Oči velike in kameleonski plašč so za lov in skrivanje kot nalašč. Kadar lovec se v plen preobrne, pa črnilo ga od lova odvrne. Shyam Tvoja odločnost Le ti si tisti, ki odloča, kaj boš govoril, le ti si tisti, ki se bo odločil, kateri zvezdi bo sledil. Le ti si tisti, ki se odločaš, katero pot v življenju boš ubral, le ti si tisti, ki se odloči, kateri pojem boš raziskoval. Liza
O E M a r i b o r Anica Lonec, razredna učiteljica Smučanje na Soriški planini Konec meseca januarja smo šestošolci mariborske šole preživljali prelep teden na Soriški planini, kjer smo se učili alpskega smučanja. Dnevi pred odhodom so bili polni vprašanj in nestrpnosti. Živahnim enajstletnikom, ki počasi prehajajo v dvanajsto leto, je šola pomenila druženje in odkrivanje drug drugega v skupnem preživljanju celega tedna. Prav nihče ni zbolel in tako se je naša pot na Soriško planino, v ponedeljek zjutraj, lepo začela. Mamice (no, mogoče so pekli tudi očiji, ali babice, ali pa otroci sami) so nas obložile z doma pripravljenimi sladicami, tako da se nam tega, da bomo ostali brez moči, da nam bo 'padel sladkor', ni bilo potrebno bati. Zaloge so k sreči romale v moje roke in so se bratsko delile ob dopoldanskih in popoldanskih malicah. Na Soriški planini nas je pričakal sneg in seveda, kot se za zimo spodobi, tudi mraz. Sobe in postelje so bile hitro razdeljene, otroci preoblečeni in pripravljeni na smučanje. Prvi majhni hribček, na katerega je bilo treba priti s smučmi, je pokazal njihove sposobnosti in otroci so se glede na svojo spretnost obvladanja smuči in 'strmine' razdelili na tri skupine. Kot opazovalec sem se pridružila tretji skupini, skupini začetnikov. Njihovi prvi koraki so bili zelo zanimivi. Najprej se je bilo treba naučiti pasti in pobrati, seveda s smučmi na nogah. Bilo je veliko smeha in g. Vogrinec je včasih potreboval tudi mojo pomoč, da smo se lahko postavili nazaj na noge. Po teh prvih korakih sem se jaz odpravila do koče, otroci pa na vlečnico. Vsak dan so otroci lepo napredovali. Po jutranji glavni uri, pisanju dnevnika in računanju, se je vsak razveselil smučanja. Navkljub mrazu, ki je v obraz rezal tudi mene, ki nisem smučala, so otroci vztrajali in lepo napredovali. Vsak dan so se pred njih postavljali večji izzivi in prav nihče ni omagal ali obupal. Seveda smo si dneve popestrili tudi z drugimi stvarmi. S sedežnico, ki je za nekatere pomenila, da morajo premagati svoj strah, smo se povzpeli na vrh Soriške planine, od koder smo potem imeli malce oblačen, ampak vseeno lep pogled na Julijske Alpe in v daljavi so nekateri videli tudi Triglav. Zvečer drugega dne smo si privoščili nočni pohod po okolici in sankanje po 'tazadnjih' pred kočo, v kateri smo prebivali. Popoldneve po smučanju in pred večerjo pa smo si popestrili tudi z ročnimi deli. Moja soba je postala učilnica ročnih del. Petek, ko smo se odpravili domov, je prišel prehitro. Pot v dolino se je malce zavlekla zaradi novozapadlega snega. Naša vrnitev domov je tudi v Maribor prinesla sneg. Starši so nas nasmejani pričakali. Hvala g. Pöršu, ki je ponovno poskrbel za našo varno in poceni pot na in iz šole v naravi, in g. Piberlu, ki mu ni bilo težko z nami preživeti pet, vsaj za nas lepih, dni. Waldorfske novice, pomlad 2012 21
Page 2 and 3: K a z a l o Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: G o s t u j o č e p e r o izred. p
Page 6 and 7: I z t u j e g a t i s k a Alja Tasi
Page 8 and 9: Š i r i m o o b z o r j a dr. Rega
Page 10 and 11: Š i r i m o o b z o r j a definira
Page 12 and 13: vek in zvezde, ameba in Sonce, naš
Page 14 and 15: Š i r i m o o b z o r j a Magda Ml
Page 16 and 17: U t r i n k i Simona Pajk, Jasminka
Page 18 and 19: Za kreiranje umetniškega dela, kot
Page 22: O E M a r i b o r Elena Begant, rav

Waldorfske novice - Pomlad 2012

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?