You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
širimo<br />
in s 341 konji. Tedaj je bila cesarsko-kraljeva kobilarna<br />
Lipica najbolj znana kobilarna v avstro-ogrski monarhiji.<br />
18 V knjigi sta objavljeni dve litografiji Prestranka,<br />
ena iz leta 1779 in druga iz 1858.<br />
Objavljamo reprodukcijo litografije, kjer v ozadju vidimo<br />
pogorje Nanosa, v srednjem pasu pa grajska<br />
poslopja, od katerih je levo z značilno kvadratasto zasnovo<br />
in obokanimi vrati maneža kobilarne. Nižje stoječa<br />
spodaj desno pa je stavba novozgrajene železniške<br />
postaje. Po progi se je na postajo ravno pripeljal vlak,<br />
iz katerega vidimo izpust pare in dima, če pa pogledamo<br />
po upodobitvi naprej v smeri proge do skrajno<br />
desnega roba, bomo našli še drugi vlak, ki iz pokrajine<br />
odhaja. Upodobljeno je tudi življenje ljudi, spredaj<br />
desno se iznad mlinarske posesti v ogradi družijo štiri<br />
osebe, tri ženske, od katerih ena govori z moškim, ki<br />
je sedel na bele vreče, napolnjene z zrnjem ali kamen<br />
in odložil koš, na sredi je sklonjena k delu pri tleh še<br />
ena ženska oseba, ob njej tretja ženska stoji. Po obliki<br />
zloženih vreč okrog ograde lahko sklepamo, da so vanje<br />
spravili zrnje, torej so ga omlatili na prostem. Po<br />
sredini ograde pa so po tleh položeni snopi. To bi lahko<br />
bil tudi lan, ki se ga pripravlja za trtje. Pod hribom<br />
teče reka Pivka skozi mlin, kjer vidimo mlinsko kolo.<br />
18 Pracek A., Reviija Kras ( št.40) Iz seminarske naloge<br />
podiplomskega magistrskega študija 'Varstvo naravne<br />
dedišcine' LIPICANSKI KONJ – LIPICANEC<br />
Stavba je velika, k njej prihajajo ljudje in od nje odhajajo<br />
s tovori na hrbtu. Po cesti se približuje tudi vprega<br />
z zapravljivčkom.<br />
V času izgradnje železniške proge je bilo Dunaju v<br />
gospodarskem interesu, da zgradi progo do svojih<br />
kobilarn na današnjem Krasu, v Lipici in Prestranku.<br />
Leta 1848 je vlak po železni cesti pripeljal v Ljubljano,<br />
leta 1859 v Postojno in dalje v Prestranek. Kot zanimiv<br />
objekt tehnične dediščine v vrsti železniških poslopij<br />
od Ljubljane do Trsta še dandanes izpričuje dediščino<br />
prve železniške trase, zgrajene leta 1857, saj ni spremenila<br />
oblike. Prav v tej in taki je služboval Steinerjev oče.<br />
K iskanju upodobitve Prestranka me je nagovorila<br />
zdravilna terapevtka Simona Zorica (Waldorfska šola,<br />
Graz), in sicer na Dunaju ob srečanju na evritmijski<br />
predstavi 'Temeljni kamen', evritmijske skupine Iona<br />
pod vodstvom Vide Talajić Čuletić iz Zagreba. Reprodukcijo<br />
litografije pa mi je posredoval mag. Janko Boštjančič,<br />
vodja projekta Park vojaške zgodovine v Pivki,<br />
ki je k besedilu prispeval tudi strokovne pripombe<br />
za kar se mu lepo zahvaljujem. Do smiselne povezave<br />
pa sem prišla ob svojem nastopu v Divaški jami in<br />
kobilarni Lipica, ki v arhivu hrani likovne upodobitve<br />
Prestranka iz 18. st. <br />
S prijaznim dovoljenjem avtorja prevedla<br />
in dopolnitve zapisala Ljoba Jenče<br />
Prestranek, 1858, litografija, kopija vrhunskega<br />
mojstra razpoloženjske oljne slike K.K. Ant. Schäfferja<br />
/ Reproduction eines in K.K. Oberstarmeisteramte<br />
befindlishen oelgemäldes von Ant. Schäffer.<br />
16
Change language