Revija Svitanje - Zima 2013

Uvodnik
Marina Nuvak
glavna in odgovorna urednica
Dragi bralci,
dobrodošli v zimski, božični
številki revije Svitanje/Waldorfske
novice. Tokrat bi vam želela
zaupati posebno izkušnjo. To
leto se je na področju umetnosti zgodilo nekaj izjemnega.
Na beneškem bienalu so bile razstavljene Steinerjeve risbe.
Učitelji Waldorfske šole Ljubljana smo zato letošnjo strokovno
ekskurzijo namenili ogledu bienala. In res, sredi
vseh teh živih in neživih umetniških dogodkov smo zagledali
Steinerjeve risbe s predavanj, na katerih je slušateljem
podajal svoje vedenje o naravi in človeku.
Nehote se mi je postavilo vprašanje, zakaj je na tej razstavi
navzoč Steiner, ki ni bil ne slikar, ne kipar in ne oblikovalec.
Vse umetniške predstavitve v paviljonih različnih držav so
pokazale, da se je umetnost tretjega tisočletja zelo spremenila.
Nič več ni mogoče uživati ob pogledu na 'beaux arts'
(lepe umetnosti), kot umetnosti imenujejo Francozi, ni več
Van Gogha, Renoira, Moneta, Degasa, Pissarroja, Gaugina,
ki sem jih imela to poletje priložnost občudovati v francoski
prestolnici. Cilj umetnosti ni več polepšati prostor, v katerem
človek živi ali dela. Umetniki nimajo več potrebe, da
bi s svojimi slikami človeka navdihnili. Danes je umetnost
predvsem angažirana, opozarja na človekove zablode ali se
preko sodobne tehnologije poigrava s njegovimi čuti.
Je morda ravno zagata, v kateri se je umetnost znašla, ko je
vprašljiva njena ustvarjalnost, odgovor na vprašanje, zakaj
Steiner?
In potem smo obiskali še waldorfsko šolo v Coneglianu pri
Benetkah, da vidimo ustvarjalno sodelovanje med starši
šole, šolo in biodinamičnimi kmeti s tistega področja.
Starši so namreč ustanovili podjetje Eccor, ki od biodinamičnih
kmetov odkupuje pridelke, jih predela in pakira ter
prodaja tudi k nam, v Slovenijo. Navdušeni nad videnim
smo se v poznih večernih urah vračali domov. Zdaj nam je
bilo jasno, zakaj Steinerjeve risbe – človeštvu je kazal pot k
ustvarjalnosti.
Vsem sodelavcem revije sem vedno znova hvaležna za njihovo
predanost, s katero pomagajo, da lahko revija v slovenske
domove prinaša dragoceno vedenje, ki nam ga je zapustil
Rudolf Steiner, in zavedanje, kako pomembno je, da
tudi pri nas med seboj ustvarjalno sodelujemo starši, učitelji
šole ter biodinamiki.
Lep primer takega sodelovanja je vsekakor vsakoletni božični
semenj na Waldorfski šoli Ljubljana, na katerem so biodinamiki
redni, dragi gostje. In veseli me, da se je to leto
ravno v prostorih šole zgodila tudi prenova zveze biodinamikov,
o čemer lahko nekaj malega preberete v tej številki.
Želim jim uspešno in ustvarjalno delovanje!
Pred kratkim me je poklicala gospa Ljoba Jenče in mi predlagala,
da za revijo pripravi članek o življenju Steinerjevih
staršev, ki so v času, ko je bil spočet njun sin Rudolf, živela
v Prestranku pri Pivki. O tem obstajajo tudi pisni dokazi, mi
pa smo seveda lahko ponosni, da ta veliki duh na nek način
izhaja iz naše prelepe dežele. Želim vam veliko veselja ob
prebiranju!
V tem nemirnem času vam želim čim več miru v krogu vaših
najdražjih, v letu ki prihaja pa, držite se! Samo zavest
o dobrem in poštenem delu nas lahko obdrži pokončne in
ustvarjalne.
3