Revija Svitanje - Zima 2013

More documents

Recommendations

Info

Kazalo S V I T A N J E <strong>Revija</strong> za negovanje kulture zavedanja 01 549 01 55 revija@svitanje.si www.svitanje.si GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: Marina Nuvak UREDNIŠKI ODBOR: Aci Urbajs, Breda Medvešček STROKOVNI SODELAVCI: Matjaž Anžur, Julijana Bavčar, Franc Vehar, Ashoff Guenther, Ljoba Jenče, Elvira Devetak, Robert Karp, Brane Žilavec SLIKOVNI MATERIAL: Monika Brinšek, Ljoba Jenče, Elvira Devetak, Breda Medvešček, arhiv Parsival PRELOM IN OBLIKOVANJE: Žiga Vuk, zzigc.net NASLOVNICA: Ljoba Jenče JEZIKOVNI PREGLED: Betka Jamnik TISK: Rotosi d.o.o., Tomačevo 19, 1000 Ljubljana tel.: 01 537 48 77, fax.: 01 537 48 46 IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: PARSIVAL, zavod, Ljubljana Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909 DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474 LETNA NAROČNINA: 20 € V primeru, da revijo naroči društvo (za vse svoje člane), znaša letna naročnina 12 € na člana NAKLADA: 1000 izvodov PRILOGA: Waldorfske novice časopis Waldorfske šole Ljubljana 2 Revijo sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. ISSN 1854-1739 Uvodnik 3 Biodinamika v praksi 4 Zveza Ajda-Demeter v nove čase 4 S pravim vrstenjem vrtnin manj težav 5 Končuje se leto negotovosti in stisk v duši 8 Biodinamika v vinogradništvu in vinarstvu 9 Širimo obzorja 11 Prestranek, leto 1860 11 Naravno kvašen kruh 17 Biodinamika in radioaktivno sevanje 18 Antropozofija kot jezik sporazumevanja 20 Revijo SVITANJE lahko naročite: • na elektronskih naslovih revija@svitanje.si www.svitanje.si/narocilo Letna naročnina znaša 20 €. www.svitanje.si
Uvodnik Marina Nuvak glavna in odgovorna urednica Dragi bralci, dobrodošli v zimski, božični številki revije <strong>Svitanje</strong>/Waldorfske novice. Tokrat bi vam želela zaupati posebno izkušnjo. To leto se je na področju umetnosti zgodilo nekaj izjemnega. Na beneškem bienalu so bile razstavljene Steinerjeve risbe. Učitelji Waldorfske šole Ljubljana smo zato letošnjo strokovno ekskurzijo namenili ogledu bienala. In res, sredi vseh teh živih in neživih umetniških dogodkov smo zagledali Steinerjeve risbe s predavanj, na katerih je slušateljem podajal svoje vedenje o naravi in človeku. Nehote se mi je postavilo vprašanje, zakaj je na tej razstavi navzoč Steiner, ki ni bil ne slikar, ne kipar in ne oblikovalec. Vse umetniške predstavitve v paviljonih različnih držav so pokazale, da se je umetnost tretjega tisočletja zelo spremenila. Nič več ni mogoče uživati ob pogledu na 'beaux arts' (lepe umetnosti), kot umetnosti imenujejo Francozi, ni več Van Gogha, Renoira, Moneta, Degasa, Pissarroja, Gaugina, ki sem jih imela to poletje priložnost občudovati v francoski prestolnici. Cilj umetnosti ni več polepšati prostor, v katerem človek živi ali dela. Umetniki nimajo več potrebe, da bi s svojimi slikami človeka navdihnili. Danes je umetnost predvsem angažirana, opozarja na človekove zablode ali se preko sodobne tehnologije poigrava s njegovimi čuti. Je morda ravno zagata, v kateri se je umetnost znašla, ko je vprašljiva njena ustvarjalnost, odgovor na vprašanje, zakaj Steiner? In potem smo obiskali še waldorfsko šolo v Coneglianu pri Benetkah, da vidimo ustvarjalno sodelovanje med starši šole, šolo in biodinamičnimi kmeti s tistega področja. Starši so namreč ustanovili podjetje Eccor, ki od biodinamičnih kmetov odkupuje pridelke, jih predela in pakira ter prodaja tudi k nam, v Slovenijo. Navdušeni nad videnim smo se v poznih večernih urah vračali domov. Zdaj nam je bilo jasno, zakaj Steinerjeve risbe – človeštvu je kazal pot k ustvarjalnosti. Vsem sodelavcem revije sem vedno znova hvaležna za njihovo predanost, s katero pomagajo, da lahko revija v slovenske domove prinaša dragoceno vedenje, ki nam ga je zapustil Rudolf Steiner, in zavedanje, kako pomembno je, da tudi pri nas med seboj ustvarjalno sodelujemo starši, učitelji šole ter biodinamiki. Lep primer takega sodelovanja je vsekakor vsakoletni božični semenj na Waldorfski šoli Ljubljana, na katerem so biodinamiki redni, dragi gostje. In veseli me, da se je to leto ravno v prostorih šole zgodila tudi prenova zveze biodinamikov, o čemer lahko nekaj malega preberete v tej številki. Želim jim uspešno in ustvarjalno delovanje! Pred kratkim me je poklicala gospa Ljoba Jenče in mi predlagala, da za revijo pripravi članek o življenju Steinerjevih staršev, ki so v času, ko je bil spočet njun sin Rudolf, živela v Prestranku pri Pivki. O tem obstajajo tudi pisni dokazi, mi pa smo seveda lahko ponosni, da ta veliki duh na nek način izhaja iz naše prelepe dežele. Želim vam veliko veselja ob prebiranju! V tem nemirnem času vam želim čim več miru v krogu vaših najdražjih, v letu ki prihaja pa, držite se! Samo zavest o dobrem in poštenem delu nas lahko obdrži pokončne in ustvarjalne. 3
Page 4 and 5: Biodinamika 4 Zveza Ajda-Demeter v
Page 6 and 7: iodinamika ki je skoraj nismo mogli
Page 8 and 9: iodinamika Končuje se leto negotov
Page 10 and 11: iodinamika 10 Zmago Petrič in Fran
Page 12 and 13: širimo 12 kjer so vzrejali mlade k
Page 14 and 15: širimo 14 kot se pojavi v avtobiog
Page 16 and 17: širimo in s 341 konji. Tedaj je bi
Page 18 and 19: širimo Uporaba fermenta Sekowa ima
Page 20 and 21: širimo 20 Osnove antropozofije Ant
Page 22 and 23: širimo 22 podrobnosti.' 10 To je m
Page 24: obzorja Na ta način lahko 'praznuj

Revija Svitanje - Zima 2013

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?