Waldorfske novice - Pomlad 2016

More documents

Recommendations

Info

napačno zvezo ter se vrnili s stranpoti. Vse, kar nas razdvaja in nam skuša vzeti neki duševni del nas, ga priključiti sebi, je nekaj takega kot nohti, ki jih moramo odrezati, da bi ostali svoja lastna celota, to pa pomeni neodvisni. Poleg tega moramo paziti, da pri sporih v naši okolici ne podležemo potrebi po tem, da bi 'zavzeli stališče', da bi podpirali ene proti drugim, ker smo tudi v tem primeru potegnjeni v neko nepopolno celoto, namesto da bi ostali neodvisni v sebi ter si dovolili neoviran vpogled v argumente ene in druge strani, si o vsem tem ustvarili lastno stališče, pri tem pa ne bi izgubili svoje neodvisnosti. Tudi to pobudo zunanjega sveta, da nas zagrabi in nas priključi k sebi kot del sebe, moramo odrezati, tako kot odrežemo predolg noht na prstu. Okraševanje telesa seveda ne spada v higieno, v skrb za zdravje torej, ampak se lahko z njim oddaljimo od zmernega vzdrževanja zdravja našega telesa, na kar kaže moda tetoviranja. Vprašati se moramo, kako se naš duh vsako jutro vrača v telo, ki ga ne prepozna kot tistega, ki ga je načrtoval za to življenje. Tetovirano telo ga moti pri jutranjem vračanju vanj, saj se mora stalno privajati na poškodbe, ki so na telesu. To pa na nezavednem nivoju zaradi lastne odtujitve privede do občutka slabosti. Vse, kar vdira, prodira pod kožo skozi meje našega telesa, prodira tudi v duha. Lise na koži sodijo v živalski svet, kjer se živali z njihovo pomočjo, s kamuflažo borijo za obstanek, človekov duh pa se proti temu bori in nam to stalno sporoča. Odnosa do telesa ne vzdržujemo le z zunanjo terapijo in z rutinskim, mehaničnim tuširanjem. Koža je meja med našim telesom in zunanjim svetom, ampak telo je pod kožo in je samo svoj najboljši zdravnik. S posebnim zaznavanjem nam da vedeti, kaj mu dobro dene in kaj ne. Katera fizična, pa tudi duševna, hrana ga krepi, katera pa ga moti. Polega tega potrebuje, da se naučimo opazovati in zaznavati svojo okolico, prav tako kot doma in v šoli vzdržujemo čist, topel in svetel prostor, v katerem bivamo. Zato je bolje, da se v stiku z okolico posvetimo ljudem in prijateljem, ki so veseli, da nas vidijo, katerih obraz krasi nasmeh in s katerimi se družimo z vsem srcem, kot pa da je naš stik zgolj informativen in zreduciran na tehnologijo in družabna omrežja. Druženja s sočlovekom v živo, ko ga zaznavamo celega in ne preko nekega tekstovnega sporočila ali fotografije, ne more nadomestiti nič. Tudi če se imenujejo družabna omrežja, si na njih lahko dopisuješ le z besedami in slikami, živega človeka ni na internetu, ampak v življenju in ne smemo zanemariti svojih čutov, vida, sluha in vseh duševnih občutkov, ki nastopajo, ko se srečamo z nekim sosedom. Prav tako moramo paziti, da nam vsiljene navade, ki jih prinaša čas, v katerem živimo, ne uidejo izpod nadzora ter nas obvladajo, temveč da smo vedno mi tisti, ki upravljamo tehnološke naprave toliko, kolikor potrebujemo za zadovoljevanje naših privatnih in poslovnih potreb. K vzdrževanju duševne higiene spada tudi védenje, kako ceniti lastne talente in spoznanja o sebi, da ne opustimo nobenega vidika svoje duhovnosti, tako kot ne opuščamo nobenega dela svojega telesa. Naše telo je hram naše duše in morata se medsebojno spoštovati. Ne zanemarjamo poškodb ali bolezni svojega organizma in prav tako se moramo pogumno učiti zaznavati poškodbe in nezadovoljstvo svojega duševnega življenja, da jih premagamo in da se od njih dostikrat tudi nekaj naučimo. Omalovaževanje samega sebe in svojega doživljanja, ko nič ne damo na lastno dostojanstvo, je mnogokrat posledica napačnega in slabega odnosa okolice do nas. Če pa to uvidimo, razumemo, da lahko le mi sami resnično cenimo in spoštujemo lastne dosežke, ne da bi se trudili nekomu ugajati, kajti če se potrudimo, se le sami najbolje razumemo ter s tem krepimo svoje zavedanje, kdo smo. Tako bomo bolje prenašali situacije, v katerih nas želi nekdo podcenjevati ali omalovaževati. Naše telo je instrument, na katerega v življenju igramo, skladno ali manj skladno z nami in našo okolico, duševne kapacitete pa so tisti umetnik, ki igra in ustvarja, in če je ta dobro uglašen in razpoložen, bo bolje skrbel za svoj instrument – telo in v družbi ustvarjal svoja dela. iz hrvaščine prevedla Marina Nuvak 16 16 Waldorfske novice
Z d r a v j e Petje po metodi 'Šole za odkrivanje glasu' Na začetku 20. stoletja se je pričela pisati zgodovina 'Šole za odkrivanje glasu', novega pristopa šolanja glasu ter posebne terapije s petjem. Šolanje glasu in terapija s petjem temeljita na principih, ki jih je postavila švedska operna pevka Valborg Werbeck-Svårdström (1879– 1972), danes pa se uporabljata po vsem svetu. Kratka zgodovina 'Šole za odkrivanje glasu' Valborg Svårdström je bila zelo nadarjena deklica in je bila že s petnajstimi leti sprejeta na Kraljevsko glasbeno akademijo v Stockholmu kot študentka petja. Po nekaj letih študija je pričela čutiti težave pri petju, med drugim je začela tudi izgubljati visoke tone. Kljub težavam je uspela pri enaindvajsetih nastopiti v operi in postala je njena stalna članica. S tem pa so postale zahteve za njen glas vedno večje, z njimi pa je rastel tudi napor in težave, dokler ni po nekaj letih kariere ostala brez glasu. Z učenjem petja, s kakršnim se je do tedaj srečevala, Valborg ni bila zadovoljna, zato je začela sama raziskovati in razvijati nov pristop do glasu. Spomnila se je, kako je zvenel njen glas, ko se petja še ni učila. Imel je prizvok, ki ga je opisala kot NG (npr. če izgovorimo 'bingo') in iz tega je začela oblikovati vaje. Z njimi si je postopoma povrnila glas in nadaljevala svojo uspešno kariero. Kasneje je postala zelo znana in priznana operna pevka. Svojo metodo petja je razvijala dolga leta in jo poimenovala 'Šola za odkrivanje glasu'. Na tej poti je imel pomembno vlogo tudi dr. Rudolf Steiner. Njuno sodelovanje (1912–1924) je vodilo do prepoznavanja 'Šole za odkrivanje glasu' kot prave poti za šolanje glasu. Nekateri med njenimi učenci so bili zdravniki, ki so se osebno prepričali o blagodejnosti njene metode petja za zdravje, kar je postavilo temelj za poznejši razvoj njene terapevtske uporabe. Danes ima 'Šola za odkrivanje glasu' umetniški, pedagoški in terapevtski pristop. Osvobajanje glasu Mnogi pristopi k petju obravnavajo glas kot 'objekt' ali 'stvar', kot produkt telesa. V 'Šoli za odkrivanje glasu' se glas obravnava kot nekaj nematerialnega, kar se le manifestira preko telesnosti. Glas je nekaj, kar živi in prežema vsakega človeka, vendar je lahko 'ujet' zaradi fizioloških in drugih preprek. Pri tej metodi je tendenca te prepreke odstraniti, da bi se odkrilo, kar vsak človek skriva v sebi. Zato ne govorimo o treniranju glasu, temveč o njegovem osvobajanju oz. odkrivanju. Na začetku je treba reči, da se vsi, ki lahko normalno govorijo, lahko naučijo tudi peti. Potem je treba vedeti, da se poje s celim telesom, ne le s posameznimi organi ali deli telesa. Petje je izraz celotnega človekovega bitja. Valborg Werbeck-Svårdström Terapija s petjem Petje in tako tudi terapija s petjem deluje na fizično, duševno in duhovno v človeku. V terapiji 'Šole za odkrivanje glasu' se elementi petja in zakonitosti glasbe dojemajo kot arhetipske oblikotvorne sile človeškega bitja. Ko človek poje, se te sile povezujejo, v tej terapiji s petjem pa postanejo delujoče. Ko glas odzvanja v telesu, zaustavljena energija ponovno steče in prebujajo se lastne zdravilne moči. S pomočjo soglasnikov, ki v sebi skrivajo oblikotvorne sile, ki delujejo tudi v človekovem telesu, in samoglasnikov, dodanih h glasbenim elementom ter ritmičnim gibom dihanja, se oblikujejo specifične vaje, ki se pod vodstvom terapevta individualno predelujejo. Ta terapija s petjem je lahko uspešna tudi pri delu z ljudmi s posebnimi potrebami – v ustvarjanju stika z Waldorfske novice 17
Page 2 and 3: K a z a l o Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: Š i r i m o o b z o r j a Evropa j
Page 6 and 7: Ocena knjige Zajec z jantarjevimi o
Page 8 and 9: Izjavil je, da je posameznik najpre
Page 10 and 11: Š i r i m o o b z o r j a Pomen ig
Page 12 and 13: Raziskave kažejo, da pacienti po t
Page 14 and 15: Z d r a v j e Duševna higiena Dju
Page 18 and 19: U t r i n k i osebami, ki so bile o
Page 20 and 21: O E G o r e n j s k a Kaj bo, če b
Page 22 and 23: O E G o r e n j s k a Gibanje vodi
Page 24 and 25: Sama sem se seveda šole tudi z vel

Waldorfske novice - Pomlad 2016

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?