Waldorfske novice - Pomlad 2016

More documents

Recommendations

Info

Izjavil je, da je posameznik najprej svoboden, ko se odloči glede tega, kako bo on sam človeško bitje. Martin Heidegger (1889-1976): 'Izrazim se lahko preko tega, kdor sem.' Glavna ura na waldorfski šoli je sestavljena iz treh sestavnih delov. Prvi je učiteljev izvirni esej o vitalnih prvinah teme, ki jo učencem predstavi. Z vidika razvoja v določeni starosti je vse bolj pomemben drugi del glavne ure, ko je čas za povzetek, premislek, razpravo, analizo, domneve, raziskovanje in oblikovanje idej preko spraševanja, razlag, dialoga in izražanja sodb ter mnenj na osnovi tega, kar se učijo. Nazadnje vse to skupaj privede do lastnega izraza v obliki govora in besedila. Pri tem delu s starejšimi učenci je centralnega pomena osrednji del, kajti tukaj kultiviramo človeške zmožnosti, ki so za delovanje v sodobni družbi potrebne. Umetnost pogovarjanja je zelo pomembna in jo je potrebno učiti. Pogovor Neprestano govorimo. Pošiljamo sporočila in se pogovarjamo. Večina mladih bo pripravljena priznati, da dosti raje pošiljajo elektronska sporočila, se dosti bolje počutijo pred ekranom, kot pa sedijo nasproti človeka in se pogovarjajo. Pogovarjanje, razpravljanje in kramljanje je najbolj človeški del našega življenja, ki nas najbolj humanizira. Ob pogovoru se naučimo jasnega izražanja, naučimo pa se tudi poslušati druge. Takrat čutimo veselje, da nas drugi slišijo, da nas razumejo. Ob tem razvijamo sposobnost, vživeti se v čustva drugega. Dialog preko pogovorov s samim sabo vzgaja razmišljanje o sebi. Vendar danes opažamo znake bega pred pogovorom. Preveč smo zaposleni z drugimi stvarmi. Obračamo se k svojim pametnim telefonom, s katerimi smo lahko povezani, obveščeni in se zabavamo. Moja izkušnja učenja mladih o trenutni situaciji v Evropi in napovedih za njihovo prihodnost je, da so hvaležni za čas, ki ga preživijo ob odprtih, spontanih in dobro pripravljenih pogovorih, med katerimi se imajo možnost igrati z idejami in kjer jim je dovoljeno biti popolnoma pozoren in ranljiv. Pri teh pogovorih sta vedno prisotni intimnost, sočutje in družbeno delovanje je vse močnejše. Tukaj se v stiku z mladimi na waldorfski šoli pokaže kreativnost. V mnogih pogledih je mobilna tehnologija čudovita. Hkrati pa so šole dolžne najti način, kako stvari, ki so nam drage in katerim posvečamo največ pozornosti, vključiti v proces učenja. Henry David Thoreau je bil eden največjih filozofov našega časa. Leta 1845 se je preselil v kolibo na ribniku Walden v ZDA, kjer je hotel živeti sam, daleč od tistega, čemur je rekel 'čvekanja tjavdan'. Na Thoreauja lahko gledamo kot na puščavnika. Toda rekel je, da so bili v njegovi kolibi 'trije stoli – eden za samoto, drugi za prijateljstvo in tretji za družbo.' Po eni strani obstaja potreba po sposobnosti, čutiti sočutje, po drugi pa potreba po razmisleku o samem sebi. To je na waldorfski šoli najpomembnejši element poučevanja mladih v obdobju adolescence. V samoti, ko zapisujemo svoje misli, najdemo sami sebe, najdemo prostor za razgovor s sabo. Potem lahko poslušamo druge in v pogovoru z njimi se zgodi notranji dialog. Samota okrepi varen čut za lasten jaz. Pogovor s sošolci in učiteljem daje osnovo za samorefleksijo in sočutje. Thoreaujev prvi stol je stol samote. Kot učitelji vemo, da je vse več težav z dolžino časa, ki ga mladi preživijo sami s svojimi mislimi. En razlog za to je moderna tehnologija. Odgovor na ta vprašanja ni v pogovoru preko naprav. Tukaj ne gre za to, da bi bili proti tehnologiji, temveč dajemo prednost pogovoru. V V zagovor humanističnih ved Ali globalno državljanstvo resnično zahteva, da v šolah in na fakultetah poučujemo humanistične vede? Brez humanistične vzgoje si lahko nakopičimo veliko faktografskega znanja, ko vsrkavamo podatke preko standardiziranih učbenikov. Vendar odgovorno državljanstvo po mojem zahteva dosti več. Sposobnost, da oceniš zgodovinske dokaze, da si sposoben kritično razmišljati, spoštovati prepletenost različnih filozofij in religij, to so lastnosti, ki mi pridejo na misel. Leksikon podatkov brez sposobnosti, da jih oceniš, da razumeš globlji pomen misli, je skoraj enako poguben kot nevednost. Izobraževanje svetovljanov zahteva humanistično in kritično razumevanje. Poleg tega humanistične vede pomembno prispevajo k zdravju in vzdrževanju demokracije. Uspešna demokracija je odvisna od bistvenih vrednot, kot so kritično mišljenje, sklepanje, razpravljanje in evalvacija idej. Pomeni, da je vloga humanističnih ved v šolah odvisna od vrst inteligence, ki jih pri urah negujemo, in ali tak način razmišljanja resnično demokratična družba upošteva kot življenjsko pomembnega. Matthew Arnold je dokazoval, da je na šolah in univerzah nevarnost vse večje rigidnosti in omejenosti v načinu razmišljanja. Po njegovem mnenju je tako zaradi predpisanega postopka, ki je bil včasih kreativen, zdaj pa zelo hitro postaja izoliran in mehaničen. Za izobraževanje so bistvenega pomena veliki dosežki renesanse v literaturi, geografskih odkritjih, v novem slikarstvu in glasbi, v novem filozofskem duhu, v spreminjanju odnosa do posameznika. Humanistične vede in umetnost imajo pomembno vlogo med kulturno in osebno identiteto. V času, ko to pišem, vlada velika skrb glede vpliva tržnega gospodarstva na vseh ravneh izobraževanja. Nekateri bodo dokazovali, da so postali sveti sedeži izobraževanja v Evropi, naše univerze, žrtve težnje po zanikanju vloge humanističnih ved in umetnosti v našem izobraževalnem sistemu. Vpričo naraščajoče globalne tekme imajo, v naših očeh, bodočnost področja, ki prinašajo dohodek, to so znanost, tehnologija, inženiring in matematika. Kaže, da doživlja liberalno izobraževanje, ki temelji na prepričanju, da dajo humanistične vede in umetnosti učencem in študentom več kot le profesionalno kvalifikacijo, počasno in boleče izumiranje. Glede na to, da izobražujemo za prihodnost, je izobraževanje nejasno in nepredvidljivo. V naši visoko tehnološki dobi ne moremo predvideti niti tega, kakšen bo svet videti ob koncu desetletja, kaj šele leta 2069, ko se bo upokojila generacija, ki je danes vstopila v šolo. Nekaj je za ta del sveta gotovo, otrokom v bodoče ne bo treba več garati v tovarnah, se spuščati v rove ali se dušiti v mlinih, da bi obdelovali surov material in ga predelovali v končne izdelke. Izobražujemo jih lahko za zaposlitev, ki je ne moremo vnaprej predvideti niti s pomočjo steklene krogle, ali pa lahko vzgajamo človeške vrednote. Vprašanje je, kako otroke pripraviti, da jih bomo v šoli lahko optimalno pripravili za življenje, ki jih čaka. Da bi zadovoljili izzive našega časa, moramo zato sprejeti nov vzorec človeških zmogljivosti. Naši otroci bodo v prihodnje za svoje preživetje služili z ustvarjalnostjo, iznajdljivostjo in domišljijo. Brez dvoma nam vpliv globalizirane tekmovalnosti narekuje način izobraževanja. Ekonomska grožnja Kitajske in Azije 8 Waldorfske novice
je prav gotovo v središču pozornosti. Yong Zhao v prelomni knjigi 'Kdo se boji velikega, hudobnega zmaja' opisuje zelo uspešen kitajski izobraževalni sistem. Poveličevan je zaradi svoje učinkovitost, nacionalnih standardov, mednarodnega učnega načrta in testiranja na osnovi jasno določenih vodil, ki označujejo prehode z ene stopnje na drugo. Vsak učenec se osredotoča na jasno definirane cilje. Avtor se sprašuje, ali visoko nadzorovan sistem izobraževanja ni nesposoben braniti lastne sile, kultivirati pestrost talentov in vzgajati sposobnost in samozavest za ustvarjanje. VI Judje in Romi – nezaželena ljudstva Evrope (povzetek) – Sasha, 18 let Romi so ljudstvo, ki je pred 1000 leti prišlo iz Rajastana v Indiji. Danes so koncentrirani predvsem v osrednji, vzhodni in južni Evropi. Mnogo jih je na Balkanu, okoli 14 milijonov. Okoli 1 milijon jih je v ZDA in 800.000 v Braziliji. Judov je danes v Evropi okoli 1,5 milijona (leta 1933 jih je bilo 9.5 milijona), 400.000 jih je v Latinski Ameriki, 350.000 v Kanadi in okoli 5 milijonov v ZDA in Izraelu. Tudi oni izvirajo iz Azije. Ti dve ljudstvi sta zelo različni. Obe sta pripotovali v Evropo in obe živeli ločeno od ostalega prebivalstva. Obe je družba segregirala. Judje so živeli v zaprtih področjih ali getih in niso imeli svobode gibanja po mestih. Morali so plačati poseben davek. Delili so se na dve skupini: Ashkenazi (germanski), ki so pripotovali v Evropo z vzhoda in so bili revni, ter Sephardi (španski), ki so v zahodno Evropo prišli z juga in so bili bogati. Sama se sprašujem, zakaj so bili od vsega začetka preganjani, kar se je končalo v njihovem uničenju v holokavstu, in kako jim je uspelo priti tako daleč, da so vplivali na vse člene družbe, od financ do vseh vrst kulture in umetnosti, tako v Ameriki kot v Evropi. Niso bili vezani na svojo državo, živeli so lahko kjerkoli – v Londonu, Manchestru, Parizu, Marseillu, Berlinu, Krakovu, na Dunaju, v Madridu in tako dalje. Zanimiva je ustanovitev judovske države. Theodor Hertzl je leta 1895 predlagal, naj vsi Judje zapustijo Evropo in odpotujejo v Argentino, še raje pa v Palestino. Romi so drugačni. Živeli so na podeželju, nekateri v šotoriščih, drugi so kot nomadi potovali po vsej Evropi po točno določenih poteh, odvisno od letnega časa. Imeli so svoja področja, toda preko meja. Judje so se bolj držali na istem mestu, selili pa so se iz mesta v mesto. Vedno so bili naši sosedje v evropskih mestih. Judovsko vprašanje (povzetek) – Jacob, 18 let Z vzhoda je prišlo mnogo revnih Judov (Ashkenazi), toda o Judih vedno razmišljamo kot o bogatinih, kot je na primer Shylock v Shakespearovi igri 'Beneški trgovec'. Prvi geto je bil na področju Benetk, kjer so leta 1516 Judje izsilili svoje bivališče. Beseda 'geto' prihaja iz beneškega jezika 'gheto' in naj bi izhajala iz dejstva, da so bile prej na tem področju železarne. Govorili smo o tem, da je bilo v glavnih mestih Evrope mnogo getov, v katerih so skupaj živeli priseljenci z istimi etničnimi koreninami, kot bi živeli v svojih rodnih deželah. To so države znotraj držav, s svojim lastnim jezikom, trgovinami in televizijskimi postajami. Dolgo smo se pogovarjali o integraciji. Vsi evropski politiki govorijo o potrebi po tem, da naše nove sosede integriramo v družbo, v kateri so se zdaj znašli. Čeprav so se mnogi popolnoma integrirali v družbo, smo odkrili, da so v mestih držav, kot sta Velika Britanija in Francija, področja, v katerih skoraj izključno živijo ljudje iz Bangladeša, Somalije, Zahodne Indije, Pakistana, Turčije itd. To niso geti, kajti Judje so bili prisiljeni živeti v segregaciji, drugi pa lahko živijo, kjer hočejo. Toda svojo identiteto najdejo v bivanju med tistim, kar imajo za svoje. Bogati Judje Sephardi so se integrirali v družbo. Pogovarjali smo se o tem, kako se je judovsko ljudstvo ne le integriralo v družbo, ampak je v moderni Evropi postalo zelo vplivno. Največje banke Rothchild so bile judovske in vplivali so na evropsko kulturo. Njihova želja je bila, da postanejo kulturni ljudje, intelektualci. Kaj pa je to? Doktor, profesor ali umetnik, morda glasbenik. Pogovarjali smo se o Hitlerjevi obsodbi Romov in Judov. Obkolil jih je in jih zaprl za zidove, toda najprej jim ni dovolil, da bi opravljali intelektualne poklice, kot sta na primer zdravnik ali pravnik. Eno vprašanje je ostalo neodgovorjeno. Kako je Judom uspelo doseči močno pozicijo v večini aspektov evropskega življenja? Napolnili so univerze, mnogi so postali slavni umetniki, bili so vodilni v finančnem svetu. Tudi danes je večina dobitnikov Nobelovih nagrad za znanost in medicino judovskega porekla, Judje so tudi mnogi slavni umetniki in avtorji. prevedla Marina Nuvak Waldorfske novice 9
Page 2 and 3: K a z a l o Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: Š i r i m o o b z o r j a Evropa j
Page 6 and 7: Ocena knjige Zajec z jantarjevimi o
Page 10 and 11: Š i r i m o o b z o r j a Pomen ig
Page 12 and 13: Raziskave kažejo, da pacienti po t
Page 14 and 15: Z d r a v j e Duševna higiena Dju
Page 16 and 17: napačno zvezo ter se vrnili s stra
Page 18 and 19: U t r i n k i osebami, ki so bile o
Page 20 and 21: O E G o r e n j s k a Kaj bo, če b
Page 22 and 23: O E G o r e n j s k a Gibanje vodi
Page 24 and 25: Sama sem se seveda šole tudi z vel

Waldorfske novice - Pomlad 2016

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?