Waldorfske novice - Pomlad 2016
Letnik XII, številka 1 Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Letnik XII, številka 1
Časopis Waldorfske šole Ljubljana
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Z d r a v j e<br />
Petje po metodi<br />
'Šole za odkrivanje glasu'<br />
Na začetku 20. stoletja se je pričela pisati zgodovina<br />
'Šole za odkrivanje glasu', novega pristopa šolanja<br />
glasu ter posebne terapije s petjem. Šolanje glasu<br />
in terapija s petjem temeljita na principih, ki jih je postavila<br />
švedska operna pevka Valborg Werbeck-Svårdström (1879–<br />
1972), danes pa se uporabljata po vsem svetu.<br />
Kratka zgodovina 'Šole za odkrivanje glasu'<br />
Valborg Svårdström je bila zelo nadarjena deklica in je<br />
bila že s petnajstimi leti sprejeta na Kraljevsko glasbeno<br />
akademijo v Stockholmu kot študentka petja. Po nekaj letih<br />
študija je pričela čutiti težave pri petju, med drugim je<br />
začela tudi izgubljati visoke tone. Kljub težavam je uspela<br />
pri enaindvajsetih nastopiti v operi in postala je njena<br />
stalna članica. S tem pa so postale zahteve za njen glas<br />
vedno večje, z njimi pa je rastel tudi napor in težave, dokler<br />
ni po nekaj letih kariere ostala brez glasu. Z učenjem<br />
petja, s kakršnim se je do tedaj srečevala, Valborg ni bila<br />
zadovoljna, zato je začela sama raziskovati in razvijati nov<br />
pristop do glasu. Spomnila se je, kako je zvenel njen glas,<br />
ko se petja še ni učila. Imel je prizvok, ki ga je opisala kot<br />
NG (npr. če izgovorimo 'bingo') in iz tega je začela oblikovati<br />
vaje. Z njimi si je postopoma povrnila glas in nadaljevala<br />
svojo uspešno kariero. Kasneje je postala zelo znana<br />
in priznana operna pevka. Svojo metodo petja je razvijala<br />
dolga leta in jo poimenovala 'Šola za odkrivanje glasu'. Na<br />
tej poti je imel pomembno vlogo tudi dr. Rudolf Steiner.<br />
Njuno sodelovanje (1912–1924) je vodilo do prepoznavanja<br />
'Šole za odkrivanje glasu' kot prave poti za šolanje glasu.<br />
Nekateri med njenimi učenci so bili zdravniki, ki so se<br />
osebno prepričali o blagodejnosti njene metode petja za<br />
zdravje, kar je postavilo temelj za poznejši razvoj njene terapevtske<br />
uporabe. Danes ima 'Šola za odkrivanje glasu'<br />
umetniški, pedagoški in terapevtski pristop.<br />
Osvobajanje glasu<br />
Mnogi pristopi k petju obravnavajo glas kot 'objekt' ali<br />
'stvar', kot produkt telesa. V 'Šoli za odkrivanje glasu' se<br />
glas obravnava kot nekaj nematerialnega, kar se le manifestira<br />
preko telesnosti. Glas je nekaj, kar živi in prežema<br />
vsakega človeka, vendar je lahko 'ujet' zaradi fizioloških<br />
in drugih preprek. Pri tej metodi je tendenca te prepreke<br />
odstraniti, da bi se odkrilo, kar vsak človek skriva v sebi.<br />
Zato ne govorimo o treniranju glasu, temveč o njegovem<br />
osvobajanju oz. odkrivanju.<br />
Na začetku je treba reči, da se vsi, ki lahko normalno<br />
govorijo, lahko naučijo tudi peti.<br />
Potem je treba vedeti, da se poje s celim telesom, ne le s<br />
posameznimi organi ali deli telesa. Petje je izraz celotnega<br />
človekovega bitja.<br />
Valborg<br />
Werbeck-Svårdström<br />
Terapija s petjem<br />
Petje in tako tudi terapija s petjem deluje na fizično,<br />
duševno in duhovno v človeku. V terapiji 'Šole za odkrivanje<br />
glasu' se elementi petja in zakonitosti glasbe dojemajo<br />
kot arhetipske oblikotvorne sile človeškega bitja. Ko<br />
človek poje, se te sile povezujejo, v tej terapiji s petjem<br />
pa postanejo delujoče. Ko glas odzvanja v telesu, zaustavljena<br />
energija ponovno steče in prebujajo se lastne<br />
zdravilne moči. S pomočjo soglasnikov, ki v sebi skrivajo<br />
oblikotvorne sile, ki delujejo tudi v človekovem telesu, in<br />
samoglasnikov, dodanih h glasbenim elementom ter ritmičnim<br />
gibom dihanja, se oblikujejo specifične vaje, ki se<br />
pod vodstvom terapevta individualno predelujejo.<br />
Ta terapija s petjem je lahko uspešna tudi pri delu z<br />
ljudmi s posebnimi potrebami – v ustvarjanju stika z<br />
<strong>Waldorfske</strong> <strong>novice</strong> 17