Waldorfske novice - Pomlad 2018

Širimo obzorja
Sven Saar Marina Nuvak
Vprašanja življenja
in ljubezni
Materialistični pogled na vprašanja našega
izvora, kot bi nastali v trenutku spočetja ali
rojstva, je moderna paradigma šol, univerz in
gostilniških debat. Pa vendar, ali redukcija osebe na njeno
telo odgovarja resničnosti?
Ko se vozim od Dortmunda do Kassla in me kdo vpraša, od
kod prihajam, ne odgovorim, da sem iz Wolfsburga, samo
zato, ker je bil tam izdelan moj avto. Prav tako tudi odgovor
Gottingen, moj rojstni kraj, popolnoma zgreši smisel vprašanja.
Vprašanje se nanaša name, ne na moje vozilo, in ko
nanj pogledamo iz tega zornega kota, je moje telo, narejeno
v Gottingegnu, vozilo prav tako kot moj avto, ki je narejen
v Wolfsvurgu. Osebo, s katero se pogovarjam, zanimam jaz
kot oseba in ne kot njeno vozilo.
Ko se pogovarjamo z otroki, bodisi doma ali v šoli, se moramo
vedno truditi k bistvenemu. Mladi ljudje, ki ob našem
zgledu rastejo v zemeljski svet, pričakujejo od nas smiselnost.
Kakšen bi moral biti kriterij za ta pogovor?
»Od kod prihajam?«
Ko otroci postavijo to vprašanje, je lahko to za odrasle izziv.
Kako naj to razložim? Dejanski vzrok, zakaj je potrebno
temu vprašanju nameniti nekaj časa, nima ničesar opraviti s
seksualnostjo. Kateri odgovor otrok v tem trenutku pravzaprav
od mene potrebuje? Kot pri vseh vprašanjih obstajajo
različni nivoji, kako lahko odgovorimo nanje. Kateri odgovor
je pravi, je nenazadnje odvisno od otrokove starosti in
njegove razvojne stopnje.
Pomembna pa sta tudi trenutek in vzdušje vprašanja: Ali govorimo
o biologiji ali o smislu? Kakšen je bil motiv, ki je vodil
k temu pogovoru? Ali otrok izraža svojo radovednost in
potrebo po znanju ali pa ga skrbi vzrok njegovega »osnovnega
obstoja«?
Waldorfske šole včasih kritizirajo, ker so, ne da bi sploh
omenjale stvarjenje sveta, zelo previdne pri obravnavi teorije
evolucije in se spustijo v podrobnosti glede tega šele v kasnejši
stopnji izobraževanja. Vzrok za to ni versko prepričanje,
ampak predvsem prepričanje, da je potrebno skozi leta
najprej ustvariti smiselni pogled tako biološko kot psihološko.
Mladih ne speljejo na določeno pot ali oropajo kakršne
koli informacije. Vendar bi to, kar jaz opisujem v razredu,
moralo odzvanjati v dušah otrok in zato moram upoštevati,
kaj je primerno, tako po vsebini kot po razpoloženju.
Pri otrocih v prvih dveh letih šolanja, kakor tudi pri tistih,
ki so še v vrtcu, se vprašanje 'od kod' sploh ne bi smelo še
pojaviti. Posamično seveda imajo pogovore s starši, ki jih
pogosto sproži nova nosečnost in so biološko primerna. Večini
otrok se ne zdi neumno sprejeti dejstva, da so bili nekoč
v 'maminem trebuščku', saj navsezadnje uvidijo, da so bili
nekoč veliko manjši. Nekateri potem še sprašujejo dalje, namreč,
kako so tja sploh prišli.
Večina staršev je sposobna uvideti, kakšne vrste odgovor
njihov otrok v tistem trenutku potrebuje in so torej sposobni
primerno, z občutkom obravnavati njihova vprašanja. To
je pomemben trenutek, ki se ga bodo še dolgo spominjali:
»Ali sem rekel prav?« Nasprotno pa so otroci relativno hitro
zadovoljni in usmerijo svojo pozornost drugam. Tudi ko
so otroci še v zelo nežnem obdobju, lahko starši naredijo
veliko dobrega s tem, da otrok razume, da ni naključje, da
obstaja na zemlji, temveč da so tukaj z nekim namenom in
imajo svojo nalogo. Klasični waldorfski vpliv je mogoče videti
v slikanici »The Little Angel's Journey to Earth« (»Potovanje
malega angela na zemljo«). Hilde Herklotz obravnava
Waldorfske novice 15