21.04.2020 Views

Waldorfske novice - Pomlad 2018

Letnik XIV, številka 1 Časopis Waldorfske šole Ljubljana

Letnik XIV, številka 1
Časopis Waldorfske šole Ljubljana

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

potovanje, kjer se bodo razvili v ustvarjalne sodelavce

družbe.

V zadnjih desetletjih so psihologi prišli do zaključka, da je

kvaliteta otrokovih odnosov, posebno njihova navezanost

na ključne ljudi v njihovem življenju, bistvenega pomena za

njihovo zdravje in srečo v prihodnje. Spoznati moramo, da

smo mi ljudje z otrokovega vidika poznavalci, zgled in vodilni

na zemlji. Otroci pridejo z mnogimi darovi in dragocenimi

sposobnostmi, toda praktično življenje je nekaj, kar smo

mi vsi že vadili, oni pa so tu še novinci. Zato je naša naloga,

da smo poznavalci, vzorniki in voditelji.

To je naloga, da smo otrokom ljubeča avtoriteta in ne moremo

se ji izogniti. Tudi če tega ključna oseba v otrokovem

življenju ne prepozna, jo otrok gleda s spoštovanjem ter vpija

in zrcali njeno obnašanje, tako na zunaj kot znotraj, na

psihološkem nivoju. Če vam je to všeč, ali če se tega zavedate

ali ne, vaš otrok sledi vašemu vodenju v tem, kaj pomeni

biti človeško bitje. Če se te odgovornosti zavemo, lahko

bolje prevzamemo svojo vlogo. Rada bi raziskala, kaj lahko

kot starši in vzgojitelji naredimo, da jim pomagamo razviti

odnose, ki bodo podprli njihov zdrav razvoj.

Varnost

Kadar se čutimo varne, se lahko učimo, smo radovedni in

zagnani. Kadar se bojimo ali smo le negotovi, se obotavljamo

narediti nove korake. To še toliko bolj velja za otroke,

ko razvijajo svoje navade in odnos do življenja ter poskušajo

najti smisel v sebi in svetu okoli njih. Če je življenje enostavno,

razumljivo in usklajeno, jim bo to lažje.

Ritem je strateškega pomena pri ustvarjanju varnega okolja

za zdrav razvoj. Ko se stvari dogajajo tako, kot mi pričakujemo,

se počutimo varne in, gledano fiziološko, se naravno

sprošča dopamin, hormon ki nadzira našo motivacijo,

da sami usmerjamo svoje življenje. Nasprotno pa se, ko ne

vemo, kaj se bo zgodilo, sprošča kortizon, hormon stresa. Mi

odrasli v našem življenju potrebujemo nekaj stresa in smo

ob negotovosti lahko vznemirjeni, toda to ne drži za otroke,

posebno mlajše. Njihova potreba po ritmu in možnosti, da

stvari ponavljajo, je večja od naše. Celo kot odrasli se lahko,

ko je življenje negotovo, počutimo udobneje, kadar smo

v znanem okolju, ki nam omogoči, da najdemo svojo pot k

boljšemu.

Za zelo majhnega otroka mora biti svet kolikor se da preprost.

Njegova prva naloga, poleg rasti njegovega fizičnega

telesa in razvijanja fizične samokontrole, je, najti smisel v

svetu. To podpira preprosto in razumljivo okolje, ki ga podpira

usklajen ritem. Čutno preobremenjenost prav zlahka

dosežemo že z izletom v nakupovalni center. Narava, gozd,

plaža, celo mestni park jim daje pomirjevalni predah.

Aktivnost

Otroci, posebno mlajši, se učijo tako, da stvari izdelujejo, ne

tako, da o njih poslušajo ali jih gledajo. V svojem iskanju

razumevanja in obvladovanja stvari želijo biti aktivno udeleženi

v svetu okoli sebe. Ko se njihovi dosežki in njihove veščine

povečujejo, se s tem gradi njihovo samospoštovanje in

pripravljenost, da sami poskušajo nove stvari. Dati jim moramo

potreben čas za to, da se sami oblečejo in hranijo, da

so del vsakdanjega življenja v skrbi za njihov dom in da sami

kreirajo svojo zabavo. Podpreti jih moramo, da čim hitreje

začnejo s temi včasih zelo kompleksnimi nalogami, kljub

temu da bo nastala zmeda in bo za to potreben dodaten čas.

Če najdemo veliko zanimivega 'dela' za majhne otroke, lahko

ljubezen do aktivnosti, do tega, da nekaj naredi, hitro

vodi do veselja do tega, da pomaga drugim. Priprava obroka

ali neko opravilo okoli perila lahko mlademu pomočniku

vzame nekaj več časa, toda poleg mnogih praktičnih znanj,

ki se jih nauči, in navdušenjem nad sodelovanjem, nad medsebojno

skrbjo drug za drugega, se vzpostavlja tudi pripravljenost,

da prispeva k družinskem življenju, da tako daje

kot sprejema.

Velik del njegovega vsakdana bi moral biti namenjen času in

prostoru za igro, kjer lahko ustvarjalno uporablja preproste

materiale, ki dajejo prosto pot razvoju domišljije. Zapletene,

izdelane igrače dušijo njegovo 'domišljijsko mišico' prav takrat,

ko bi jo moral najbolj uriti. Pred-oblikovano razvedrilo

ne daje spodbude za ustvarjalno delovanje in otroku oteži

razvijanje sposobnosti, da se sam zabava. Toda če jim dovolimo,

da uporabijo pohištvo in odeje, lahko otroci poletijo na

luno, se obvarujejo pred neurjem ali gradijo stanovanjske

bloke.

Svet je dober in lep

Kot odrasli se morda zelo dobro zavedamo vseh krivic, grozot

in neumnosti, ki se v svetu dogajajo. Toda za otroke moramo

biti optimistični, moramo videti možnosti, da človeška

bitja delujejo dobro in da prinašajo v svet več lepote. Seveda

se bodo zavedali, da so stvari daleč od tega, da bi bile popolne

in da človek s svojim delovanjem povzroča probleme,

toda s pozitivnim odnosom, ki zraste iz začetne predstave,

da je svet dober in pozitiven kraj, bodo v času odraščanja

navdahnjeni, da bi stvari spreminjali na bolje. Kot najstniki

bi morali začutiti, da lahko prispevajo k boljšemu, lepšemu

in pravičnejšemu svetu.

Naloga starša in učitelja

Če ste starš ali vzgojitelj, imate odgovornost in privilegij.

Ste voditelj svojih otrok, tisti, ki postavi prizor in meje in od

svoje naloge ne morete na noben način pobegniti. To je vaša

priložnost, da prispevate k boljši prihodnosti, da podpirate

tiste, ki bodo reševali probleme in oblikovali naslednja

desetletja. Naši otroci bodo zmogli splezati z naših ramen,

poseči dlje, kot to zmoremo mi, in doseči stvari, ki si jih mi

niti predstavljati ne moremo. Želim vam močna ramena, ki

jih bodo podprla, ko bodo plezali v prihodnost.

7

Waldorfske novice 7

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!