Waldorfske novice - Pomlad 2018

potovanje, kjer se bodo razvili v ustvarjalne sodelavce
družbe.
V zadnjih desetletjih so psihologi prišli do zaključka, da je
kvaliteta otrokovih odnosov, posebno njihova navezanost
na ključne ljudi v njihovem življenju, bistvenega pomena za
njihovo zdravje in srečo v prihodnje. Spoznati moramo, da
smo mi ljudje z otrokovega vidika poznavalci, zgled in vodilni
na zemlji. Otroci pridejo z mnogimi darovi in dragocenimi
sposobnostmi, toda praktično življenje je nekaj, kar smo
mi vsi že vadili, oni pa so tu še novinci. Zato je naša naloga,
da smo poznavalci, vzorniki in voditelji.
To je naloga, da smo otrokom ljubeča avtoriteta in ne moremo
se ji izogniti. Tudi če tega ključna oseba v otrokovem
življenju ne prepozna, jo otrok gleda s spoštovanjem ter vpija
in zrcali njeno obnašanje, tako na zunaj kot znotraj, na
psihološkem nivoju. Če vam je to všeč, ali če se tega zavedate
ali ne, vaš otrok sledi vašemu vodenju v tem, kaj pomeni
biti človeško bitje. Če se te odgovornosti zavemo, lahko
bolje prevzamemo svojo vlogo. Rada bi raziskala, kaj lahko
kot starši in vzgojitelji naredimo, da jim pomagamo razviti
odnose, ki bodo podprli njihov zdrav razvoj.
Varnost
Kadar se čutimo varne, se lahko učimo, smo radovedni in
zagnani. Kadar se bojimo ali smo le negotovi, se obotavljamo
narediti nove korake. To še toliko bolj velja za otroke,
ko razvijajo svoje navade in odnos do življenja ter poskušajo
najti smisel v sebi in svetu okoli njih. Če je življenje enostavno,
razumljivo in usklajeno, jim bo to lažje.
Ritem je strateškega pomena pri ustvarjanju varnega okolja
za zdrav razvoj. Ko se stvari dogajajo tako, kot mi pričakujemo,
se počutimo varne in, gledano fiziološko, se naravno
sprošča dopamin, hormon ki nadzira našo motivacijo,
da sami usmerjamo svoje življenje. Nasprotno pa se, ko ne
vemo, kaj se bo zgodilo, sprošča kortizon, hormon stresa. Mi
odrasli v našem življenju potrebujemo nekaj stresa in smo
ob negotovosti lahko vznemirjeni, toda to ne drži za otroke,
posebno mlajše. Njihova potreba po ritmu in možnosti, da
stvari ponavljajo, je večja od naše. Celo kot odrasli se lahko,
ko je življenje negotovo, počutimo udobneje, kadar smo
v znanem okolju, ki nam omogoči, da najdemo svojo pot k
boljšemu.
Za zelo majhnega otroka mora biti svet kolikor se da preprost.
Njegova prva naloga, poleg rasti njegovega fizičnega
telesa in razvijanja fizične samokontrole, je, najti smisel v
svetu. To podpira preprosto in razumljivo okolje, ki ga podpira
usklajen ritem. Čutno preobremenjenost prav zlahka
dosežemo že z izletom v nakupovalni center. Narava, gozd,
plaža, celo mestni park jim daje pomirjevalni predah.
Aktivnost
Otroci, posebno mlajši, se učijo tako, da stvari izdelujejo, ne
tako, da o njih poslušajo ali jih gledajo. V svojem iskanju
razumevanja in obvladovanja stvari želijo biti aktivno udeleženi
v svetu okoli sebe. Ko se njihovi dosežki in njihove veščine
povečujejo, se s tem gradi njihovo samospoštovanje in
pripravljenost, da sami poskušajo nove stvari. Dati jim moramo
potreben čas za to, da se sami oblečejo in hranijo, da
so del vsakdanjega življenja v skrbi za njihov dom in da sami
kreirajo svojo zabavo. Podpreti jih moramo, da čim hitreje
začnejo s temi včasih zelo kompleksnimi nalogami, kljub
temu da bo nastala zmeda in bo za to potreben dodaten čas.
Če najdemo veliko zanimivega 'dela' za majhne otroke, lahko
ljubezen do aktivnosti, do tega, da nekaj naredi, hitro
vodi do veselja do tega, da pomaga drugim. Priprava obroka
ali neko opravilo okoli perila lahko mlademu pomočniku
vzame nekaj več časa, toda poleg mnogih praktičnih znanj,
ki se jih nauči, in navdušenjem nad sodelovanjem, nad medsebojno
skrbjo drug za drugega, se vzpostavlja tudi pripravljenost,
da prispeva k družinskem življenju, da tako daje
kot sprejema.
Velik del njegovega vsakdana bi moral biti namenjen času in
prostoru za igro, kjer lahko ustvarjalno uporablja preproste
materiale, ki dajejo prosto pot razvoju domišljije. Zapletene,
izdelane igrače dušijo njegovo 'domišljijsko mišico' prav takrat,
ko bi jo moral najbolj uriti. Pred-oblikovano razvedrilo
ne daje spodbude za ustvarjalno delovanje in otroku oteži
razvijanje sposobnosti, da se sam zabava. Toda če jim dovolimo,
da uporabijo pohištvo in odeje, lahko otroci poletijo na
luno, se obvarujejo pred neurjem ali gradijo stanovanjske
bloke.
Svet je dober in lep
Kot odrasli se morda zelo dobro zavedamo vseh krivic, grozot
in neumnosti, ki se v svetu dogajajo. Toda za otroke moramo
biti optimistični, moramo videti možnosti, da človeška
bitja delujejo dobro in da prinašajo v svet več lepote. Seveda
se bodo zavedali, da so stvari daleč od tega, da bi bile popolne
in da človek s svojim delovanjem povzroča probleme,
toda s pozitivnim odnosom, ki zraste iz začetne predstave,
da je svet dober in pozitiven kraj, bodo v času odraščanja
navdahnjeni, da bi stvari spreminjali na bolje. Kot najstniki
bi morali začutiti, da lahko prispevajo k boljšemu, lepšemu
in pravičnejšemu svetu.
Naloga starša in učitelja
Če ste starš ali vzgojitelj, imate odgovornost in privilegij.
Ste voditelj svojih otrok, tisti, ki postavi prizor in meje in od
svoje naloge ne morete na noben način pobegniti. To je vaša
priložnost, da prispevate k boljši prihodnosti, da podpirate
tiste, ki bodo reševali probleme in oblikovali naslednja
desetletja. Naši otroci bodo zmogli splezati z naših ramen,
poseči dlje, kot to zmoremo mi, in doseči stvari, ki si jih mi
niti predstavljati ne moremo. Želim vam močna ramena, ki
jih bodo podprla, ko bodo plezali v prihodnost.
7
Waldorfske novice 7