Avgust - Planinski Vestnik

Pogled v belo brezdno Foto A - Bo >' er
Zato sem se na tej strani najprej temeljito ukopala, nato pa na
drugo stran grebena zasadila cepin do glave.
Sedaj pa kar objemaj, razposajenec! Poljubljaj, jarko sonce —
kolikor hočeš!
Pod menoj leže v soncu trije ledeniki — Saleinaz, Le Tour in
Plateau du Trient — kot bi bil en sam. Čudno je, kako ima vsak
chamoniški ledenik svoj poseben čar. Tale tu, iz te višine, je kot
arktična pokrajina; grebeni, ki sicer ostro ločujejo tri samostojne
ledenike, se kar izgube v njej.
Vse pa obliva bleščeče sonce z jasnega, plavega neba.
Sreča ter občutek širine in brezmejne svobode kar vreta v meni.
Zakaj?
Ali res samo zato, ker sem se prikobalila na tale nepomemben
grebenček po neuhojenem, strmem snegu in sama?
Ali zato, ker je svet okoli mene tako lep?
Kaj vem! Pa me to sedajle tudi prav nič ne briga.
Pijem, pijem opoj sonca in svobode.
Sele ščipajoča bolečina v prstih rok in nog me opomni, da je
treba naprej.
Toda kam? ,
Sedlo veže dva vrhova, približno enako visoka, približno enako
oddaljena od tu. Le kateri je pravi?
Ker se mi je zdel levi bolj priljuden in bolj sončen, sem se odločila
zanj. Prav s težavo sem se tik pod grebenom pomikala dalje in
navzgor in se končno le prigoljufala na vrh.