Avgust - Planinski Vestnik

Ivan
Tominec:
MUTIUS VITEZ PL. TOMMASINI
ulius Kugy nam je lepo in prisrčno predstavil znamenitega
tržaškega botanika Mutiusa Tommasinija, čigar
floristično delo je tesno povezano tudi z našo zemljo
in našimi Alpami.
Takole beremo v Kugyjevi knjigi »Aus dem Leben
eines Bergsteigers«:
Bilo je nekako ob istem času, poleti 1877, ko me
je moj stari pokrovitelj Tommasini dal poklicati k sebi.
Pripovedoval mi je o neki vrsti iz rodu Scabiosa, ki dajo je mojster
Hacquet skoraj pred sto leti našel v trentskih gorah in jo, ker je
bila čisto tuja in neznana,, natanko popisal in imenoval Scabiosa
Trenta. Mnogi znameniti botaniki da so jo od tedaj iskali, a nihče
je ni več našel. Tudi sam da jo je pred leti iskal. Prinesel mi je staro
Hacquetovo delce (Plantae alpinae carniolicae, Balthasar Hacquet,
Viennae 1782) in bral sem: »Primam deprehendi in montibus circa
Trenta et in parte occidentali Terglou in declivibus, infra montem
Ziperie et Traschim V-erch et super Mischelem Verch« (Prve sem
odtrgal na gorah okrog Trente in na zapadnih strminah Triglava,
med goro Ciper je in Draškim vrhom ter na Misel j vrhu). Dodal je
še naslednji opis rastline: »Tota planta glabra est, flos unicus, calix
communis componitur ex squamulis albis membranaceis, mucronato
aristatis, corollae albae, stamina alba, antherae flavae (Vsa rastlina
je gladka, eno socvetje, skupna čaša sestoji iz belih luskastih listov
z resami, venčni listi beli, prašne niti bele, prašnice rumene).
Nato je odprl mizo in prvič sem videl njeno podobo. Tiha in
skromna, z rahlim nadihom nečesa tujega in pravljičnega, je bila
upodobljena na orumenelem pergamentu in z nadvse skrbne in lične
risbe je odsevala nežna ljubezen in prisrčno veselje, s katerim jo
je bil mojster — najditelj ustvaril. Scabiosa Trenta!
Ko sem bil pripravljen, me je duhoviti stari gospod ostro in
prodirno pogledal, če se čutim dovolj moža, da rešim trnjulčico iz
stoletnega spanja. Sam da verjame, da sem izvoljen in da utegnem
biti rešilni vitez. Še nikoli nisem rekel »da« z veselejšo gorečnostjo
kakor takrat v učenjakovi delavnici.
Ta prizor dobro označuje starega, izkušenega prirodoslovca
Tommasinija in takrat mladega Kugyja, vsega v ognju za trentske
gore in njih cvetno lepoto.
Mutius Tommasini je zanimiva in prikupna osebnost v zgodovini
kranjske in sploh slovenske floristike; za nas je ta vneti častilec
narave zanimiv tudi zato, ker ga moramo šteti med botanike, na
katere je blagodejno vplival naš Franc Hladnik, ki je bil po svojem
obsežnem znanju, vdanosti botanični vedi, vplivu na številne učence,
ki jih je vzgojil in so ponesli njegovo slavo v svet, v prvih desetletjih
prejšnjega stoletja centralna osebnost v generaciji botanikov
tistega časa pri nas: Andrej Fleischmann, Henrik Freyer, Sigmund